Začetek
Kaj se dogaja


Grande Finale, NŠG natisni E-pošta
Prispeval Dalenjc   
Sreda, 02 September 2015 20:36

Smer sva zlezla na današnji dan letošnjega leta s Ciganko :) . Smer vstopi levo od Ribe in v spodnji tretjini seka Tanandro Matandro. S ključnim mestom smeri, ki je plata ocenjena s VI+, je Ciganka opravila ko afna z banano, tako da... fantki, frikat bo treba začet :) .

No, več pa naj povedo fotke.                                                   

1234                                                                                                          5678                                                                                                                                                                                                                                                              91011 

 
Kaminska v Celovški špici natisni E-pošta
Prispeval Robert Hočevar   
Ponedeljek, 31 Avgust 2015 18:20

V soboto sem kolo pustil v garaži in se odločil, da grem še skalo malo potipat. Ker nisem ravno vplezan in ker vročina še kar ne popusti, sem se odločil za nasvedrano severno steno. V avto sem vkrcal še Špelo, Barbaro in Lukata in se odpeljali v Medvedji dol, ki sem ga do sedaj obiskoval samo pozimi, saj je idealno izhodišče za kar nekaj turnih smukov. Iz parkirišča, ki je v poletnem času 3km bližje goram kot pozimi, smo se sprehodili v smeri Celovške koče. Ker je bila pot lepa in razgledna smo kar naenkrat ugotovili, da smo šli po njej predaleč in nas je zato čakal manjši sestop v dolino in nato po melišču do vznožja Celovške špice. Vstopa v Kaminsko smer ni težko najti, saj že na daleč opaziš rdeč in rumen svedrovec. Rdeči svedrovci so v direktni smeri, rumeni pa v varianti, ki se direktni priključi dva raztežaja višje in s tem obide ključ smeri IV+. Mi smo se podali v smeri rdečih svedrov. Kljub temu, da se smer imenuje kaminska, je pravega kaminskega plezanje le za vzorec. V drugem (ključnem) raztežaju je zanimiva prečka okoli previsa in z ogromno skalo katere se ne upaš niti dotakniti, saj daje občutek, da ima težnjo vsak čas zgrmeti v dolino. Smer ni moderna športna, kot nekateri navrtane smeri radi imenujejo, ampak je kar klasika, ki pa so jo sosedje dobro navrtali. Vsa sidrišča so opremljena z vsaj dvema svedrovcema, večina pa tudi z verigo. Kot se za Karavanške klasike spodobi je tudi ta precej naložena in kaj hitro lahko dodaš prispevek k spodnjimi melišči in upaš, da pod tabo ni nobene naveze. S preudarno izbiro oprimkov in stopov pa daje smer veliko bolj kompakten vtis.

Ko smo izplezali iz smeri, smo nadaljevali še kakih 15min proti vrhu (ne na vrh), kjer smo dosegli sestopno potko, ki je označena z možici. Špela je nato pičila po šodrasti grapi, ostali pa smo naredili krog čez sedlo Belščica, mimo koče na pivo in nazaj do parkirišča, kjer nas je že vsa zdolgočasena čakala Špela.

Še vedno ne vem kam bi smer uvrstil. Vsake toliko me je kar psihiralo, še posebej, ker sta bila pod nama še Luka in Barbara. Po drugi strani pa sem v določenih raztežajih prav užival. Tudi na koncu mi je bila smer kar všeč. Če ne zaradi drugega tudi zato, ker v teh koncih še nisem plezal. Ali bi jo še ponavljal? Mogoče da. Čez nekaj let.
CelovskaSpica05 resizeCelovskaSpica09 resizeCelovskaSpica13 resizeCelovskaSpica22 resizeCelovskaSpica28 resizeCelovskaSpica35 resize

CelovskaSpica04 resize

Zadnjič posodobljeno Torek, 01 September 2015 08:11
 
Raz stebra in žgoče sonce natisni E-pošta
Prispeval Pečar   
Ponedeljek, 31 Avgust 2015 12:14

Po prehladu čez teden in bolečem izležavanju sem se odločil, da v nedeljo splezam nekaj "malo" daljšega in raztegnem mišiče. V ideji se mi je pridružila Špela Lebeničnik (PK Kamnik) in odrinila sva proti Vipavi. Raz stebra je tudi v vodstvu lahka plezarija z 5b (kao +) detajlom kater je z razkorakom zelo lahek in gosto navrtan. Zaradi luž švica izpod čelad (dobesedno) sva se umaknila v senco in smeri Ciklamen in Prvomajska pustila za čas bolj milega podnebja. Nekaj malega v nedeljo v prelepem vremenu in dobri družbi.

     Raz stebra 1  Raz stebra 2  Raz stebra 3

 

Zadnjič posodobljeno Torek, 01 September 2015 08:11
 
Septoleta in njen maturantski izlet natisni E-pošta
Prispeval Poli   
Nedelja, 30 Avgust 2015 20:27

V soboto je Septoleta opravljala maturo iz alpinizma, ki jo je opravila na izletu. Rdeča kočija naju je zapeljala pod Debelo peč, kjer sva v rosnem ranem jutru pogledovala ostale, plezanja željne mladunce. Nisva se obirala, Septoleta je hrabro prevzela štafeto in naju popeljala do vstopa v smer Jesih-Potočnik. Hitro sva se našemila in kaj kmalu že dohitela prvo navezo. Smuknila sva mimo in pot do vrha je bila odprta. Septoleta naju je suvereno peljala do klancev, kjer je bilo potrebno na plano potegniti konopec. Predhodno se je odločila, da bo na višjem nivoju opravljala »Nameščanje metuljev pri napredovanju« in pravilno se je odločila, saj je ta predmet opravila z odliko (5 + 3). »Zabijanje klinov« je pustila na osnovnem nivoju ampak ji je lahko žal, saj bi z lahkoto tudi tukaj pobrala vsaj 2 točki, če ne 3. Skratka, prvi raztežaj je pripadel meni, zloglasni kamin pa Septoleti in v tem ritmu sva hitro napredovala proti vrhu. Na vrhu je požela kar nekaj pohvalnih komentarjev poskočnih planink v srednjih letih in z nasmeškom je pripeljala »nadebudnega tečajnika« do doline in poskočne Rdeče kočije.
Glede na videno so vsi pogoji, da jeseni vpiše faks in v prihodnjih letih tudi diplomira iz tega plemenitega športa.
          septoleta 001septoleta 002septoleta 003septoleta 005septoleta 006septoleta 007septoleta 008septoleta 009    septoleta 010septoleta 011septoleta 012septoleta 013septoleta 015

septoleta 016

Zadnjič posodobljeno Nedelja, 30 Avgust 2015 20:52
 
Direktna v Špiku natisni E-pošta
Prispeval Jirži   
Nedelja, 30 Avgust 2015 20:13

Želja je tlela že dolgo časa, tudi Slavc si jo je želel. Smer, ki jo vsaj enkrat treba zlesti, Direktna v Špiku, V+, 900m, delo mojstrice Mire Marko Debelak, ki je l.1926, ko je smer nastala, pomenila daleč najtežjo smer, ki jo je zlezel slovenec in tudi eno najtežjih smeri precej naokoli. Ja, Mira je takrat dala košarico vsem moškim plezalcem v Sloveniji tistega časa. Njen solplezalec Stanko Tominšek pa je le zadaj izbijal (redke) kline. No, klini so se medtem namnožili, težavnost pa se ni zmanjšala. Tako, kot vrečina ponavljalcev do sedaj, sva se tudi midva čudila, kaj je punca takrat zlezla naprej in verjetno je še prav vsak v najtežjem cugu z veseljem vpenjal kline.
Do Dibonove police, kjer se smer začne, je okoli 400m poplezovanja, najprej po grabnu na Zeleno glavo, nato še preko ostrega grebena in po grapi. To je tudi edina lepotna napaka Špikove stene. Varovala sva se dva raztežaja preko izpostavljenega grebena.
Nad polico pa se začne zares, že na začetnih trojkah je kar treba plezati, ko pa prideš v odprto zajedo, pa ti ni dolgčas vse do izstopne grape. Plezanja po zajedi ni veliko, večinoma se pleza po levem boku, kjer se pleza enako kot po odprti steni. Skala je večinoma dobra, na vsak grif pa se vseeno ni za obesit. Razkorak pride v poštev šele na koncu, ko te čaka nekaj kaminov.
Ker sem plezal obe, lahko naredim še primerjavo z Diretissimo. Direktna je bolj slavna, plezarija pa mi je bila bolj všeč v Diretissimi, ker res plezaš po zajedi, tudi skala se mi je zdela tam boljša.
Za konec čestitke Slavcu za cug-cug plezanje.
spik01spik02spik03spik04spik05spik06spik07spik08spik09spik11spik12spik13spik14spik15

Zadnjič posodobljeno Nedelja, 30 Avgust 2015 21:00
 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Stran 1 od 118
© AO Železničar | Template by vonfio.de

Spletna stran AO Železničar za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke (cookies), ki ne hranijo osebnih podatkov. Zakonodaja od nas zahteva, da vas vprašamo za dovoljenje. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh? Če se z uporabo piškotov ne strinjate, prosim, da zapustite to stran! Več o tem najdete tukaj.

Strinjam se z uporabo piškotov.

EU Cookie Directive Module Information