Željo

    Željo

    Sirota mila Jera

    25 Avgust 2017, 09: 04

    Nova vzhodna v Triglavu

    V ponedeljek 14. avgusta sva se z Davidom Kozjekom že na vse zgodaj odpravila v osrčje Julijcev. Cilj je bil preživeti dva čudovita plezalna dneva v nepoznanih smereh.

    Prvi dan sva se podala v Novo vzhodno v Triglavu. Smer je iz leta 2013 in je sedaj verjetno doživela prvi obisk. Vse potrebne informacije o smeri so na spletni strani plezanje.net, zato me čudi da ni bolj obiskana. Vstopni del je lahko prehoden, tako da sva do velike grede šla nenavezana. Po skici sodeč sva se navezala v šestem raztežaju, za katerega sva kasneje ugotovila da predstavlja prvo izmed dveh petic po najini oceni. V tem raztežaju nisva šla po kaminu temveč po plošči in čez previs približno 5m levo od kamina. Težave segajo do zgornje pete stopnje, kar je podobno kot v kaminu. Ta variantica ponuja dobro skalo in čvrste prijeme, za varovanje pa pride prav kakšen metulj. V nadaljevanju se stena položi. Naslednja zapora, ki od plezalca terja nekaj preciznega stopanja je strma poč v desetem raztežaju. Tukaj bolj kot metulji prijemljejo klini. Na vrhu tega raztežaja sva se držala desno, zato sva prehod skozi okno obšla. Sledi lažje plezanje do velikega kamina, kjer pa v nasprotju z opisom nisva našla nobenega klina, se nama pa raztežaj ni zdel težji od štirice. Za tem kaminom se zopet odpre lažji svet vse do stika z Zlatorogovimi policami. Tod sva se še zadnjič navezala in preplezala še zadnje strme odstavke. Na vrh Vzhodne glave Triglava (2314m) sva izplezala po sedmih urah in pol. V smeri nisva pustila nobenih varoval. Skica in opis sta zelo natančna, tako da večjih orientacijskih težav ni.

    Smer me še najbolj spominja na Skalaško z Ladjo saj v obeh prevladujejo kratki plezalni odseki vmes pa veliko iskanja prehodov in lahkotnega poplezavanja. Pozitivno sem bil presenečen nad kvaliteto skale, ki je za Triglav vrhunska na splošno pa zelo dobra.

    Smer si vsekakor zasluži več obiska. Eden od argumentov je lahko tudi ta, da se plezalec v zgornjem delu lahko neizmerno zabava ob poslušanju planincev, ki te opazujejo in modrujejo s poti čez Prag.

    Novo vzhodno V+ /II-IV, 950m sva plezala: David Kozjek in Boštjan Tomplak (oba AO Železničar)

    Bil je prijeten dan v Steni. Nov dan pa je bil poglavje zase, ki sledi…

    Avtor prispevka: Bošt

     

    22 Avgust 2017, 21: 03

    Nepozabna presenečenja

    Teden pred Velikim Šmarnom je bil poln presenečenj. Prvo se je zgodilo v službi, ko mi je šef predlagal, da imam lahko v ponedeljek dopust. Drugo presenečenje pa je sledilo prvemu, ko mi je Bošt poslal vabilo za plezanje. Predlagal je Novo vzhodno v severni steni Triglava, kar se je v ponedeljek tudi zgodilo.

    Jaz pa sem še naprej planiral. Lansko leto mi je namreč v oko padla smer, o kateri se je kasneje veliko govorilo. Vzela je namreč življenje mladega plezalca. Vendar sem si že pred tem zaželel, da bi bila to smer za mojo izpitno turo za SP. Smer z imenom Milijarda se nahaja v severni steni Rjavine. In sledilo je novo presenečenje. Na mojo pobudo, si je Bošt zagotovil še prost torek.

    Tako sva v torek, v sončnem jutru, malo pred 7. uro, krenila iz Staničeve koče proti dolini Kot. Po slabi uri hoje po stezi, sva se usmerila pod severno steno Rjavine. Sledilo je še cca ¾ ure sopihanja v klanec in prispela sva pod smer te mogočne in strme stene. Začetek je bil dokaj lahek, po dveh raztežajih pa se je zadeva postavila pokonci in v takem slogu ostala do vrha smeri. Smer je slabo opremljena. Tako sva nabila kar nekaj štantov, za vmesno varovanje pa so poskrbeli frendi in jebice. Približno na polovici smeri, na srečo oba na štantu, sva doživela pravi kamniti dež. Kar dobro je žvižgalo okrog ušes. Pa vendar sva po dobrih 5. urah srečno in brez večjih težav prispela do vrha smeri.

    Kje sva pa zdaj? Daleč sva, daleč! Še eno uro poplezavanja po vzhodnem grebenu na vrh Rjavine. Pa še eno uro do Staničeve koče ter dobro uro in pol po melišču za Cmirom do avta v Vratih.

    Noge močno pekoče, srce veselo, glava pa polna raznoraznih vtisov. Lepo je bilo. Nad izborom smeri, je bil navdušen tudi Bošt, ki se je za razliko od Nove vzhodne v Milijardi celo nekoliko naplezal.

    Tako je izpitna tura za mano. Za naziv SP, pa bova z Boštom, v varnem okrilju ferajna, še malo predelala sidrišča.

    Hvala Boštu za nepozabna doživetja.

    Avtor prispevka: David Kozjek

    Stran 2 od 2
    © 2017 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani: update.si