Zadnjo nedeljo septembra sva se z Dalenjcem kobacala po Ruški smeri v Križevniku. Smer poteka po strmem klancu in se ponaša z odlično skalo, le prvi raztežaj je malo sumljiv. Dolga je 350m in naju je zaposlila za večji del dneva. Sestopila sva s spustom po smeri vzpona in bila pod steno že v temi. Sestop do avta se je še malo podaljšal, ker nisva takoj našla steze skozi ruševje.
Minulo nedeljo pa sva z Ajdo plezala Južni raz Škrlatice. Potek smeri je logičen, po zajedah v območju raza. Skala je odlična, le v zgornjem delu so police malo naložene. Težav v smeri ni, to je prava smer za jesenske dni!

V nedeljo smo z Vesno in Ajdo plezali Črno ovco v Z steni Mangarta. Smer se ponaša z dobro skalo in logičnimi prehodi skozi strmo steno. V smeri smo našli kline prvih plezalcev, pustili pa smo še dva svoja. Podatkov o kakšnih drugih ponavljalcih ni, tako da smo smer verjetno prvi ponovili. Plezali smo ob glasovih motorjev, ovac in pohodnikov, ki jih je bilo na sedlo polno. Bil je super dan v novi steni.

Z Neli sva se ta vikend udeležila tabora KA v Sloveniji. Tokrat smo se namestili v Domu v Kamniški Bistrici, kjer so nas dva dni razvajali s pravimi pojedinami. V soboto je šla večina navez plezat v okolico Kamniškega sedla. Z Neli sva se po priporočilu Polija in Gresa odpravila v Kratkohlačo. V smeri sva našla puhast sneg in zjutraj še zamrznjene trave. S soncem je prišla otoplitev, ki nama je vzela trave, je pa omogočila plezanje brez rokavic. To možnost je z veseljem izkoristila Neli in cepina večkrat nosila na pasu. Strinjala sva se da je to super smer za zimski čas, ker ponuja res dobre možnosti varovanja in je težka ravno prav, da uživaš od začetka do konca.

V nedeljo se nas je nekaj kljub sneženju odpravilo proti Kalški gori in grebenu, vendar smo se še pred Kokrskim sedlom obrnili zaradi velike količine novega snega in posledičnih nevarnosti.

Na taboru je bilo kot vedno, vrhunsko.