Začetek
Kaj se dogaja


Mala šola v Zeleniških špicah natisni E-pošta
Prispeval Željo   
Ponedeljek, 29 Maj 2017 07:42

Pretekli vikend, natančneje v soboto, 27. 5. 2017, sva se s Stropotom po končanih izpitih alpinistične šole podala na uvajalno turo. On se je uvajal v alpinistične smeri, jaz pa na hojo z novim gležnjem. Zeleniške špice so bile odlična izbira.

Pristop skozi Repov kot je vedno lepa izkušnja, saj ponuja na eni strani lepe razglede na ostenja Planjave, na drugi strani pa naju so mamile Zeleniške špice. Za kičastim tolmunom sva odvila v pristopno grapo in pred nama zagledala še bolj zgodnje osvajalce grebena.

Že na Staničevem vrhu sva pristala v čakalni vrsti za abzajl. Pred nama so bili na šolski turi člani in tečajniki AO Domžale in dva nadebudna gornika. V naslednjih špicah sva prehitela obe skupini in nenavezana lepo napredovala. Po dveh urah sva "hvatala bronz boju" na Najvišjem robu. Po "marendi" sva jo po azimutu mahnila še na Planjavo in nato po planinsko sestopila na Kamniško sedlo, kjer sva se pridružila Poliju, Franji in Ajdi. Tam se je začel drugi polčas, a to je že druga zgodba.

Stropo je doživel prvo smer v naših bregih, kjer sva dvakrat abzajlala in kjer je lahko dodobra spoznal gibanje po skrotju, doživel malo adrenalina ob plezanju nenavezan in spoznal kaj po "Slovenskih stenah" pomeni nebeška lestev. Super dan, super družba, super izkušnja. Načelnik priporoča za uvod v alpinizem.

Zeleniske 0Zeleniske 1Zeleniske 2Zeleniske 3Zeleniske 4Zeleniske 5Zeleniske 6Zeleniske 7

 
Veliki paradiž natisni E-pošta
Prispeval Marko Mlakar   
Ponedeljek, 15 Maj 2017 11:30
Ker je v naših krajih zmanjkalo snega, smo Robi in ostala 6-članska kompanija za velikonočne praznike naskočili Gran Paradiso. Da vzpon na štiritisočak ne bi bil preveč preprost, sva se z Marjeto ob tem odločila za bivakiranje. A prav dolgo ni šlo gladko. Start na 1900 m nadmorske višine je uspel, tudi občasno brodenje in "štamfanje" čez gole zaplate zemlje ni povzročalo prevelikih preglavic, toda zadnji metri do koče, četudi "le" na 2700 metrih nadmorske višine, so se razvlekli ko žvečilni gumi. Še dobro, da k smučkam sodijo tudi oporne palice!
Ostalim je šlo hitreje in Marjeta je medtem že našla prostor za bivakiranje. Od utrujenosti in mraza sva samo popadala v spalke. Tudi zjutraj sva prespala skoraj vse in štartala med zadnjimi, med potjo pa so naju prehiteli še tisti, ki so prisopihali direktno iz doline. Na približno 3700 metrih nadmorske višine sem uvidel, da v tem tempu vrha ne bom videl pa tudi vreme se je začelo slabšati. Marjeta je nadaljevala pot do vrha, s katerega so se že spuščali tudi ostali. Le Robija je višina zdelala še pred mano.
Naslednji dan smo se obrnili proti dolini. Drugi so vmes skočili še na en vrh, sam pa sem si tačas raje privoščil pojedino. In se po družnem smučanju v dolino pred kočo na parkirišču nato nadihal še svežega zraka. Hkrati pa si mislil: "Še dobro, da mi ni uspelo priti na vrh in se lahko drugo leto spet vrnem. Čudovita smučarija in fantastična izkušnja!"

01IMG 20170416 143238601IMG 3840IMG 20170416 180715361IMG 20170417 092424770

20170417 133555

DSC 0391IMG 20170417 101925760IMG 3899IMG 3900IMG 3941IMG 20170416 172847972DSC04485IMG 20170418 111550148DSC 0408IMG 20170418 142301576

 

Zadnjič posodobljeno Torek, 16 Maj 2017 09:25
 
DOLOMITI 2017 natisni E-pošta
Prispeval Željo   
Ponedeljek, 08 Maj 2017 10:39

Evo banda...

 

Luč dneva je ugledal BILTEN (klik,klik!!!) za poletni plezalni tabor v Dolomitih. Planirajte dopuste ali pa pustite službe, obesite šole na klin in pridite v odlično okolje in še boljšo družbo. "Kogar ni zraven, je nekje drugje!?" - neznani avtor, 2017 (Zen misel) ;-)

 

Se vidimo!

 
Smer po kaminih natisni E-pošta
Prispeval Miha Močnik   
Torek, 02 Maj 2017 10:58

Prvomajski prazniki so poskrbeli za zapoznelo objavo ampak bolje pozno kot nikoli :).
21.4. sva se z Neli podila nad Vršičem. Nekajdnevno hladno obdobje je obetalo dobre razmere tam kjer bi bilo še kaj snega. Odločitev je padla, da greva pogledat kako izgleda Smer po kaminih po tistem podoru poleti.
V smeri sva naletela na odlične razmere s škripavcem in ledom. Nekaj težav so nama povzročali balvani velikosti kakega kombija in pa pod njim tudi nekaj naloženih odstavkov. Največjega blavana sva se lotila po jamarsko in splezala pod njim nato pa skozi majhno lino spet prišla na površje. Naslednji balvan sva brez težav z malo previdnosti obšla po desni. V zadnjem cugu pa naju je čakala še poslastica celotnega dne, res lepo kaminsko plezanje v super razmerah. Na vrhu pa še obvezni selfi s polovico čokoladice med zobmi :D .
20170421 074531 800 x 60020170421 083123 768 x 102420170421 09264420170421 095232 768 x 102420170421 102344 768 x 102420170421 111122 1024 x 76820170421 115403 600 x 80020170421 133131 600 x 80020170421 135410 1024 x 768

Zadnjič posodobljeno Četrtek, 04 Maj 2017 11:26
 
Spomladanska turna smuka natisni E-pošta
Prispeval Luka Klobučar   
Ponedeljek, 03 April 2017 23:27

V četrtek smo se Neli, Eva in jaz odpravili iskati sneg k severnim sosedom. Vožnja je hitro minila in po treh urah smo že na parkirišču v vasici Stroden (1403 m). Hmm… a nismo mi prišli smučat? Snega nikjer. Niti višje ga ni opaziti. Pomlad nas je spet prehitela. Vendar ne obupamo, optimizem nam vliva skoraj polno parkirišče in 10 turnih smučarjev, ki jih je taksi ravnokar odložil.

Otovorimo se in pričnemo hoditi. Najprej po cesti mimo spodnje postaje tovorne žičnice nato po poti, ki se nad potokom vije po dolini Maurertal. Po 2 urah hoje si nekje na višini 2000 m le nadenemo smuči, a ne za dolgo. Nekaj 10-metrski odseki snega se v neprekinjeno belino zlijejo šele malo pred kočo. Koča Essener-Rostocker Hutte (2207 m) je dobro oskrbovana in je izhodišče za vrsto turnih smukov v okolici. Mimo koče nadaljujemo z vzpenjanjem po ledeniški moreni do jezera Simonysee. Na vzpetini nad jezerom si uredimo bivak in posušimo opremo. V preostanku dnevne svetlobe povadimo ledeniško tehniko in ko sonce zaide za vrhove, hitro ugotovimo, da na 2400 m še ni pomladi. Poskrijemo se v spalke in začnemo čakati jutro.

Zjutraj pričnemo z vzpenjanjem po ledeniku Simonykees. Nad zelo razpokanim območjem ob vznožju Hintere Gubach Spitze se ledenik položi in kasneje razdeli na dva kraka. Odločimo se, da se vzpnemo po levem kraku mimo serakov direktno na zahodni vrh Simonyspitze. Vsakih 20-30 korakov občudujemo veličastne razglede in po dobrih 4 urah dosežemo greben (3450 m). Na vrhu se še do konca posončimo in naberemo energijo za več kot 1200 višinskih metrov spusta direktno do koče. Smučamo po smeri pristopa in spretno vijugamo med špaltnami in seraki. Na bivaku poberemo opremo in jo mahnemo mimo koče naravnost v dolino. Zadnji smučarski metri s težkimi nahrbtniki v gnilem snegu niso več tisto po kar smo prišli. Za konec pa naš čaka še dolg peš sestop do avta.

Kljub nepredvidenem dolgotrajnem pešačenju smo doživeli super turo z odlično smuko!

1 Tukaj se nismo vedli kok bo za hodit2 Se kr ni snega

3 Končno na smučkah4 Tam bomo spali5 Še malo do bivaka6 Bivak7 Lacni nismo bili8 Divje gorsko okolje9 se malo10 za vnuke11 Se ena za vnuke12 Uffkok je za presmučat13 Juhuhu114 Juhuhu215 Nasmeh pove vse16 Osredotocen pogled

 

 

17 juhuhu318 Dolga pot v dolino

Zadnjič posodobljeno Torek, 04 April 2017 11:27
 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Stran 3 od 156
© AO Železničar | Template by vonfio.de

Spletna stran AO Železničar za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke (cookies), ki ne hranijo osebnih podatkov. Zakonodaja od nas zahteva, da vas vprašamo za dovoljenje. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh? Če se z uporabo piškotov ne strinjate, prosim, da zapustite to stran! Več o tem najdete tukaj.

Strinjam se z uporabo piškotov.

EU Cookie Directive Module Information