Dolomiti se vztrajno približujejo in v duhu priprav sva z Željotom unovčila lanski dopust ter se z Jakom dogovorila za plezanje na Krku.

Sobota 1.6.

Jaz: Jaka, kdaj jutri štartamo?

Jaka: Te poberem ob 21:00

Jaz: A se nisi mogu prej zment?

Jaka: Jaz sem reku da je štart ob 18:00, Željo ob 21:00, pa sva naredla kompromis in štartamo ob 21:00.

Nedelja 2.6.

Z Jakom pobereva Željota ob 21:00 in priprave se pričnejo. Mrzli hidracijski napitki v hladilni torbi bi morali biti dovolj za pot brez postankov, a vendar... Avto zavije iz avtoceste v Postojni pri Boratu za prvi postanek. Pa potem še na bencinski postaji Vrata Jadrana. Ja, zaloge je boljše imeti več kot manj. Večer se je temu primerno zavlekel dolgo v noč.

Ponedeljek 3.6.

Zaradi nočne izmene se bujenje in kava zavlečeta proti poldnevu. Z izgovorom da ravno prav, ker imamo v planu popoldansko plezanje, ko je v plezališčih že senca. Plezališče Porta Fortuna smo si v prijetni senčki delili z navezami Nemcev, ki so prav tako računali na senco. Posledično se ogrejemo v 5kah in kasneje nadaljujemo v lažjih smereh za razplezavanje. Za večerjo si privoščimo na žaru pečen krompirček in čevape in si mislimo: če je to kriza, naj traja. Nočna izmena se zaključi predčasno oziroma kar pravočasno :).

Torek 4.6.

Dopoldan pospravimo rezidenco, se napakiramo v avto in v popoldanskih urah prispemo v plezališče v Baški. Senca in odhajanje ostalih navez nas samo še bolj razveseli. Po dobrem treningu in švicanju se ohladimo v morju in odpravimo proti domu. Kar tradicionalno, se ustavimo še v piceriji Kudra in s tem zaključimo intenzivne priprave. Luštno je blo, ni kej.