Po nekaj spreminjanja planov (predvsem zaradi vremena, malo pa tudi zaradi logistike), je pretekli vikend izpadel nekako takole.
V petek popoldne sem na hitro stlačila vso opremo v nahrbtnik, upala, da nisem česa pozabila, in bila hkrati že čisto navdušena, da grem naslednji dan končno spet plezat v hribe. :D Tako sem se proti večeru z Barbaro B, Ano D in Matejem O (vsi AO Domžale) povzpela na Kamniško sedlo, kjer je ta vikend potekal Benkotov memorial, ki ga vsako leto organizira AO Domžale. Ampak ker imam veze pri njihovima načelniku in prvi dami, so me vzeli sabo (hvala! :)). Za nedeljo sem bila pa tako ali tako že zmenjena za plezat, prav tako v Kamniških, zato se mi vmes pač ni splačalo hoditi nazaj v Ljubljano.
O socialnih vidikih vikenda ne rabim izgubljati besed, verjetno si vsak lahko predstavlja, kako to gre. ;) V soboto smo se seveda vseeno vsi ob primernih urah podali na “dolge” 10 minutne dostope do izbranih smeri. Jaz sem z Matejem O in Andrejem T plezala Zgornji steber Brane (IV-/II-III, 160m) - skratka, ponavljala sem svojo lansko prvo smer. In bilo je nadvse prijetno. Vmes so nas sicer osvežile (na srečo redke) kaplje dežja, kljub vremenski napovedi sončnega in suhega vremena cel dan. Zato smo se po preplezani smeri zatekli do koče in od tam opazovali sive oblake.
Ampak vreme je uslišalo moje prošnje “sej popoldne bo še sonček in bomo šli spet plezat!”. In tako smo se z Andrejem T in Matejem O (ampak da ne bo pomote, to je bil drugi Andrej kot dopoldne xD) po tem, ko sem jaz protestirala proti smerem z bizarno visokimi ocenami, odpravili proti smeri Meka, med dostopom srečali Aleša, ki nam je svetoval drugo smer, Majska, kjer nam je obljubljal čudovito plezanje v večinoma kompaktni skali. Mene pa je tudi pomiril z izjavo, da je to “le” 5ka. Smer je res lepa. Sicer se začne s previsom, kar je malo nenavadno, ampak sploh ne tako hudo. Pa en buhtelj pride še kmalu po začetku, če si jaz in slediš štriku namesto lažjim prehodom. Sicer pa večino časa plezaš po zajedah, kar mi je bilo zelo všeč. Vmes te čaka še presenetljivo platasta plata, seveda v prečki, da ne bi bilo prelahko. Vsekakor pa se strinjam, da je smer res lepa. Največji šok pa je sledil, ko sem v vodničku prebrala "Majska, IV+, 130m". :o Take 4ke definitivno še nisem plezala.
Večer je poleg druženja minil ob težavah s signalom. Za nedeljo sem bila zmenjena za plezat z Žigo G (AO Matica), načeloma v steni Planjave nad Repovim kotom. Ampak nekoliko poslabšana vremenska napoved ni bila ravno dobra popotnica. Na koncu je Žiga z vso opremo za bivakiranje prišel prespat kar na Kamniško sedlo, za naslednji dan pa sva splanirala dovolj kratko in enostavno smer, da ne bi bilo težav tudi, če se ponovno izkaže, da so se meteorologi zmotili. Pridružil se nama je še Matej O, ker je ostal brez soplezalca. Zjutraj nas je zbudilo sonce in modro nebo brez oblačka. Super, gremo! Podali smo se v smer X (steber Planjave) (IV, 170m). Smer mi je bila lepa, razen na nekaterih mestih, kjer je skala precej krušljiva, je bilo plezanje prav prijetno. Sestop je sicer druga zgodba, trem abzajlom po krušljivi grapi sledi poplezavanje po šodru in travah.
Vikend je bil res super, končno sem spet lahko uživala v hribih, ob novih razgledih na vsakem štantu, šlatanju skale, razpletaju solate iz štrika, zabavnim debatam na štantih in prijetnemu druženju. Cel vikend sem sicer plezala kot druga (luksuz, ki mi je iskreno povedano zelo odgovarjal). Se pa lahko pohvalim z 100% uspešnostjo pri izbijanju klinov. :D Na še več takšnih vikendov!
Ps. Slikovni material je bolj skop, je bilo prelepo, da bi imela ves čas telefon v roki. ;)