Vikend pred praznikom smo Franja, Lom, Pivar in jaz preživeli v Avstriji, malo nad Špitalom. Tam smo si ogledali dve smeri, ki potekata po razu, zmernih težavnosti in v dobri skali. Tako smo v nedeljo popoldne zadegali nahrbnike na rame in se podali na dolgo pot proti koči, ki ponosno stoji pod viskogorskim jezom. Do tja je dobre tri ure hoda s pašnim korakom ostarelega gamsa. V kočo smo pridrsali še ravno prav, da smo se okrepčali s pivami in večerjo. Potem smo pa počasi popadali v postelje in bolj ali manj trdno spali do jutra, ko smo zopet zarinili v breg in dostopili pod našo prvo smer. Začetek je strm in plazenje po prvem raztežaju je bilo nekoliko negotovo ampak ko se je mašina ogrela, je pa tudi pleža stekla. Iz raztežaja v raztežaj smo bolj uživali in kmalu smo bili na vrhu smeri in našega malega brega. Poiskali smo še sestop in se namenili pod drugo smer, k starejšemu bratu pravkar preplezanega brega. Sestop po kamnih ni bil prijeten, je bilo pa kasneje veliko bolje, ko smo drsali po snegu. Uživancija! Druga smer je krajša, strmejša in enako lepa, pripelje pa te na ferato po kateri udobno sestopiš. Magari je strma precej, tako da je treba kar držat zajlo :). Skratka, super tura, z nekaj hoje, plezanja in uživanja v dobri skali ter lepem vremenu. Fajn smo se imeli.