09 februar 2020, 21: 12

Severni raz in Špikov graben Izpostavljeno

Napisal

26.1. se odpeljemo v Logarsko dolino z namenom plezanja v Vzhodni smeri v Mali Rinki. Žal nas pričetek sneženja na vstopu v smer od tega odvrne. Zato si dobro voljo povrnemo v Palenku, ki smo ga preplezali po dolgem in počez, kjer je bilo le to možno.

En teden kasneje. Slaba novica! Sappada in ledni slapovi odpadejo! Dopust pa je ostal. Tako se s soplezalcem v petek zjutraj zapeljeva do Ingota. Namenila sva se v Špikov graben, čeprav nisva zasledila nobene informacije, da bi kdo že kaj hodil tam to zimo. In res. Zgažena potka se je zaključila pri bivaku Pod Špikom. Gazila sva do plazovine. Čeznjo sva se nekako prebila, naprej pa se je začel bolj trd sneg. Odpikala sva v graben in naprej do skoka, ki se ga prej ne vidi. Šele, ko prideš pod njega. Ena sama gladka skala, visoka cca 15m. Že na prvi pogled ugotoviva, da po grabnu ne bo šlo. Potem se cca 1 uro zaletavava v desno steno, vendar naju ne spusti čez. Ko le ugotoviva, da ne bo šlo, pospraviva opremo v nahrbtnika in se začneva vračati. Preden zapustiva Špikov graben, začneva pogledovati na greben, ki se pne vzdolž grabna. Spet si nadeneva opremo in zaplezava. 1.skok je kopen in nekoliko siten. Naprej je lažje. Sneg bolj kot ne neuporaben. Varovanje večinoma na macesnih. Napredujeva počasi. Priplezava na desno ramo tik nad kopnim skokom v grabnu. Ura je bila že kar pozna, s sabo pa imava le eno 70m vrv. Za abzajl po grabnu bi bilo premalo. Zato se odločiva za povratek in počitek pred naslednjim dnem.

V soboto, na Prešernov praznik, se zapodiva v Severni raz Male Mojstrovke. Do vstopa v Hanzovo je bilo nekaj stopinj, naprej pa ni šel nobeden. Vstop v smer je kopen in precej tečen začetek. Ko vpnem 1.svedrovec, je bolje. Psiha nekoliko popusti. Po nekaj obotavljanja, mi uspe preplezati ta detajl. Naprej je kar nekaj snega, dovolj dobrega za hitro napredovanje. Varujeva se več ali manj na frende, ali pa zabijeva še kakšen klin. Sneg se kaj kmalu spremeni v slabega. Cepini ne držijo in napredujeva počasi. Kamin v 1.skoku na razu je nekoliko odet v led. Tako nama pomaga priti na izrazit raz, ki pa nama postreže še z enim kopnim stolpom pred vpisno knjigo. Skala ponudi precej dobrih hukov za cepine. Ta stolp ni bil težaven. Od vpisne knjige se usmeriva v desno pod zadnji stolp in ob njem na vrh. Sneg je bil popolnoma gnil, zajeda pa precej gladka. Najtežavnejši del, ki je zahteval precej dobre psihe in zaupanja v postavitev cepinov. Na vrhu tega stolpa se usmeriva v levo, po slabem snegu čez široko grapo in še čez en grebenček v izstopno grapo. V tej grapi pa začuda spet boljši sneg. Na vrhu grape naju pričaka še ogromna opast, dolga nekih 70-80m in visoka tudi čez 3m, ki pa se ji izogneva po desni strani in po dobrih 6.ih urah izplezava iz smeri.

Obračanju sva obrnila hrbet in si podredila Severni raz MM. Z nasmehom na obrazu in veseljem v srcu se spustiva na Vršič in h Komandosu (Vesni) na pivo.

Nazadnje urejano na 09 februar 2020, 22: 11

1 komentar

Prijavite se za komentiranje
© 2024 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani dpoint.si