V soboto sva se z Gresom odpravila plezati SV raz Male Kalške gore. Glede na to da imava oba cel dan prost, Gres naštudira še eno smer 'Pa so rekle ovce'.

Zjutraj štartava iz spodnje postaje žičnice proti Cojzovi koči in po prvih metrih hoje že vidiva, da nama sonce in sparina ne bosta prizanesla. Ko prideva iz gozda se nam v celoti pokaže SV raz. Ob hoji si ogledujeva vstop in potek smeri. Zgleda kar logično. Na vstopu se naveževa, pojeva jabolko in štartava. Začetna raztežaja sta bolj travnata, tretji pa naj bi bil detajl smeri, ampak najlepši v smeri. Se kr zamisliš kako so to davnega 1931 leta plezali v gojzarjih. Sledi ena položna zajeda s prečko čez plošče v levo, en krajši previs in si že ven iz 'težkega'. Do vrha še sledi prav fino poplezavanje po vršnem grebenu. Tu so naju zajeli oblaki in rahlo je začelo pihat. Prav fajn glede na to kako sva se prej roštiljala na soncu. Nekaj popijeva in sestopiva do vstopa v drugo smer. 

Pod smerjo vidiva, da naju čaka ena podrta prečka. Ampak to je to. Naslednji raztežaji so zelo kompaktni z lepimi prehodi čez plate. Po prečki sva šla gor po rampi, čez plate in v eno krajšo zajedo. Sledijo spet plate in potem prilezeš pod detajl smeri. Rahlo je naloženo ampak ne prehudo. Še en cug pa sva v lažjem svetu. V celi smeri je že kar dosti železja, zato tudi zabijati ni treba, tam, kjer pa klinov ni, pa pride frend. Zadnji raztežaj se razveževa in po travah nadaljujeva do vrha. Spakirava robo in pičiva po zavarovani poti najprej do bajte potem pa v dolino. Na koncu pa seveda osvežitev v tolmunčkih v ledeno mrzli vodi.