V nedeljo, 23. 6. 2024 sva se z Žličkotom šla pod NŠG plezat Madonno (V/IV-V, 300m). Za smer sva porabila približno 4 ure.

Čeprav je bila zaradi slabega vremena Skupna tura na Bele Vode odpovedana, sem Žličkota prosil, če bi vseeno šel kaj splezat z mano. Zaradi slabe napovedi sva iskala kratek dostop in se odločila za Madonno v NŠG. V nedeljo sva se ob 7ih odpravila iz Ljubljane in medtem, ko sva na poti začela gledati nizke oblake proti alpam sva začela dvomiti v najine plane. Kljub temu sva okoli 8:30 odpravila od avta. Ko sva prišla pod steno, je bila oblačnost nizka, zato sva se mal bolj matrala z iskanjem dostopa. Že na začetku me je Žličko vprašal, katere raztežaje bom plezal naprej.Tega nisem pričakoval in takoj sem si izboril lažje raztežaje. V smer vstopila po eni poki bolj desno in se po polici priključila prvemu sidrišču (IV). Tudi naslednji raztežaj, ki se začne z nerodnim gibom in nadaljuje s platami je prevzel on. Štantal je sredi prvih plat. Nato je prišel čas, da se v plezanju naprej preizkusim tudi jaz. Pri tem se nisem preveč dobro izkazal, saj sem takoj po razu, ko bi se moral dvigniti za nekaj metrov zmrznil in postavil sidrišče. Marko je razumevajoče sprejel, da bo do konca plat moral voditi on. Po še dveh krajših razežajih pred in po drugem detajlu na koncu plat sem spet šel naprej in tokrat uspešnejše prišel do pravega sidrišča. Zadnja 2 lažja cuga sva preplezala izmenično in okoli dveh prišla iz smeri, kjer naju je pričakalo celo sonce. Nato je sledil sendvič na vrhu in pivo v Tičarjevim domu.

Na koncu sva bila zadovoljna, da sva uspela narediti lepo tudo kljub slabi napovedi.