Ob začetku letošnjega zimskega obdobja sva s Hrenovko sopihala proti Klemenči jami, z idejo plezanja Desne smeri v Ojstrici in polaganja izpita za starejšo pripravnico. Voda je silila iz vseh mogočih špranj, ko sva počasi stopicala navkreber, sopara pa se je tudi umaknila nekam nad vzhodno Afriko :). Po neprespani noči sva zjutraj zakorakala pod steno. Bližje kot sva bila, več je bilo črnih lis, ki so se raztezale čez skalovje. Sčasoma so lise postale prave zavese mokrote :). Papi bi rekel "Strašne razmere" :). No, dostop je minil, vstopna plošča je bila suha in Hrenovka je začela svojo misijo. Počasi sva se prebijala čez mokre odseke, se stresla na stojiščih in kot nora zatikala frende :). V zložnem tempu sva pridobivala višino in po slabih osmih urah stala na robu stene. Hrenovka je prikazala zadovoljivo stopnjo znanja in s prešernim nasmehom se je nova starejša pripravnica pridružila Žaožejevkam, ki so začenjale svoj tabor na Klemenči jami :)

Pred turo:

Gremo? -Gremo! Kam pa? -Si že bila na planini Zapotok? Meni je tam tako lepo, da sem se skoraj zjokala. -Ok, pa naj bo Zapotok. Mihelič pravi, da si moraš vzet čas za tiste kraje. -Ja, jaz sem fraj pejva za 3 dni. -Ok! Tam je ful lepa pastirska koča za spat, ful je enih polhov sicer, sam sej bova skrile hrano pa bo! -Ok, al pa če se tako utrudimo, da bova samo popadale v spalke in polhov sploh opazle ne bova,! -Ok, nabaviva 2l vina, da bo težji nahrbtnik? -Ja! Ampak črnega, da se lahko toplega pije! :)

 Odhod:

Pet minut sem pri tebi, pridi ven! - Ja, ja že čakam. -Mava vse ne? -Ja, juhu, Poli je posodu kar vse frende! - Zakon! Gorilnik maš ne? Jutranja kava je pač nuja! - Mam, mam vse mam! Pejmo.

 No, gorilnika ni bilo, je ostal doma. Sam midve sva vseeno šle. 

Težki nahrbtniki, so malce upočasnili hojo proti koči. Zato sva jih z veliko večjim veseljem na cilju odložile, spakirale opremo in pol lažje odhitele pod steno Zapotoškega vrha. Plezale sva smer Hitri gonzales. Nisva bile tako hitre kot je bil Gonzales, ker tečajniško plezanje v vodstvu ni ravno najhitreše, je pa zato bolj previdno. 

Naslednji dan sva se lotile SZ stebra Srebrnjaka. Kompaktna skala in dobra plezarija, na določenih raztežajih so detajli spominjali že na frikanje. Tudi sestop ima svoje poglavje, od konkretnih abzajlov do nabiranja smole čez zaraščene borovce. 

Srečno sva prispele nazaj do koče, kjer sva se že prav veselile spanca s polhi. To noč, niti vina z pogum nisva rabili. :)

Naslednjo jutro je sledil sestop v zmotnem upanju da bodo nahrbtniki lažji. Sledila je še tako željena kava v koči pri izviru Soče. Po krajšem predahu sva v koloni turistov odšle še do izvira Soče. Na poti so naju večkrat okregali zaradi neprimerne obutve misleč, da sva turistke. Ampak japonke po 3 dneh plezalk in čevljev res pašejo. :)

Plezarija preteklega tedna je zgledala takole. V torek sva s Ščuko plezala Raz Jalovca. Dolg dostop sva si pokrajšala s kolesi,a ker kolesa nimam je v Tamar grizu Nelin germanartwork mestno kolo, ki se dobro znajde tudi na makadamu :). Vse je potekalo precej hitro in ok.15h sva že malicala v Tamarju. Smer je super le zadnji cug je bil malo začinjen z mokro skalo slabše kvalitete.

Ker zadnje čase delam samo še neke j…. straže je bolj malo časa za plezarijo in pride vsako fraj dopoldne prav.:) Tako sva v soboto po nočni z Luksijem odrinila na Vršič. Plezala sva Grande finale in pa kombinacijo Vidove ( prvi cug te smeri je fenomenalen) in Stebra ob Kamenkovem kaminu. Predvsem je bilo mraz z dodatkom vetra :).

Včeraj sva bila z Gerbcem že zelo zgodaj na Jezerskem. Razlog je bil to,da moram zvečer v nočno.:) Plezala sva Ekar Jamnik in se že ob 10h sončila na vrhu smeri. Lušna smer v dobri skali škoda le da je tako kratka. Sestopila sva po Fuchsovi smeri.