V nedeljo, 26.11., sva z Lukom Golobom izkoristila čudovit dan v Vipavi in preplezala dve smeri: TU IN TAM, IV,+ 140m in MAKABI, IV, 110m. Razmere za plezanje so bile odlične, saj je bil dan brez vetra in brez oblakov. Temperatura se je tekom dneva povzpela do cca. 8 °C. Z iskanjem začetkov smeri nisva imela težav. Ob zaključku dneva sva prišla do sklepa, da je plezanje odlična terapija.
Za krompirjeve počitnice smo se druščina lanskih tečajnikov (Foška, Gregor, Domen, Jakob in Jaz) in Katarina odpravili proti Gradcu. Katarina je rekla, da naj bi bila tam šeena Pakla, pa smo šli pogledat. Že v sloveniji je bilo vreme bolj klavrno, čez mejo je na srečo dež nekoliko pojenjal tako da je bilo vreme primerno vsaj za izvidnico v Rote wand sektor. Kolovoz nas je ves čas vodil pod krošnjami tako, da smo se praktično zaleteli v steno. Čakal nas je veličasten pogled na steno in jesenske barve dreves, katerih krošnje so tu in tam krasile meglice. Poskusili smo se…
Z Rokom sva v sredo, 11.10.2023, plezala Kratkohlačo (desna varianta) in ob izjemnem oktobrskem vremenu dvakrat iskala pravo smer. Sonce je dodalo svoje in enostavno nisva mogla bit slabe volje. Skala je večinoma dobra, smer je nabita, res pa je treba bit pozoren pri iskanju začetka 3. raztežaja na gredini med lopami. Napovedan je bil še zadnji topel in lep teden pred pravim oktobrskim vremenom in z Rokom sva se strinjala, da bi moralo biti z zakonom prepovedano take dni preživet v pisarni. Takoj sva se strinjala, da iščeva nekaj v KSA, ker so dnevi že kratki, in se po…
Več...
Septembra sva z “Mr. Kengurujem” odpotovala na “dopust” v Avstralijo. Če bo kdo kdaj iskal bolj oddaljene plezalske cilje z dodatnim bonusom zanimive narave, bo morda spodnje v pomoč. Adelaide sicer ni plezalska destinacija, ampak vseeno se v okolici najde za celo knjigo plezališč. Vsekakor preveč, da bi lahko med vsemi ostalimi obveznostmi naredila dobro vzorčenje, zato bom več povedala le o tistem, ki sva ga obiskala večkrat. Kaj hočemo, je pač od nekoga najljubše plezališče. Norton Summit je majhno plezališče na obrobju Adelaide, ki pa je gotovo vredno obiska. Ali dveh. Ali treh … Ker se plezališče nahaja na…
Z Andrejem Pečjakom (AO Domžale) sva se odpravila na Vršič s čisto drugim namenom. Ko sva dostopala pod JV steno NŠG, je Andrej pokazal na steno na levi strani melišča in rekel: "Ti, tu bi se pa verjetno dalo narediti eno lažjo smer, teh manjka tukaj". Do stene sva se nad idejo že tako navdušila, da sva opustila prvotni plan in zarinila v neznano. Ker s sabo nisva imela dovolj opreme za celo smer, sva se vrnila par dni kasneje in dokončala delo. Rodil se je Pikaču, kot lik iz igrice, kratek in nabrit. Izkazalo se je namreč, da v…
14 september 2023, 16: 04
Bolaffio-Ojcinger-Sabrina (II-III, 500 m; IV+, 380 m)
Napisal Tomaž Jelenko
Z Marušo sva po turi posedela ob potoku Zajezera in občudovala Nabojs v večerni svetlobi. V celem dnevu razen nekaj kozorogov nisva srečala žive duše. Strinjal bi se, kot je deset let nazaj zapisal Zorzi, da je ta smer priporočljiva le, če želite spoznati odročne kotičke in imate radi raziskovanje. Skupna višina kombinacije smeri je 880 m, krožna tura pa zahteva cel dan in nekaj žilice za orientacijo. Celotno območje od Montaža preko Poliških Špikov, Viša, Nabojsa ter vrhov nad Mrzlimi in Belimi vodami je polno zgodovine ter ostankov iz I. svetovne vojne, ko je tod potekal odsek karnijske-koroške fronte.…
Pozno poletje je končno tu in s tem tudi težko pričakovani čas za mojo izbrano izpitno turo. Za preverjanje alpinistično znanje sva s Polijem izbrala turo v samotnem in divjem ambientu, kjer še nobeden od naju ni plezal. Odločila sva se za Desno zajedo v severni steni Rakove Špice, za katero je značilna trdna skala in lepo plezanje v navpični naklonini, ki je speljana med rdečo podrtijo. Na turo sva se odpravila v četrtek zjutraj po temi iz Krnice. Pot pod steno naju je vodila po poti proti Bivaku 1, pri zadnjih macesnih pa se je odcepila naravnost navzgor po…