Prejšnjo sredo sva se z Evo podala v Kamniške predvsem, da se nadihava svežega gorskega zraka. V kolikor pa bi naju zasrbeli prsti sva imela s sabo tudi polno "bojno" t.i. plezalno opremo. 

   Dan sva začela v Kamniški Bistrici od koder sva krenila proti Presedljaju in naprej proti Korošici, vmes sva si za cilj že zadala Veliki vrh in lahkotno poplezavanje v njegovih belih ploščah. Na poti so naju spremljale meglice kot tudi redki sončni žarki. Dostop pa sva si krajšala z brezpotnimi varjantami in poplezavanji. 

   V Velikem vrhu sva se odločila za precej mlado smer Modra sled. Smer me je še najbolj spominjala na zahtevnejše brezpotje, primerno za izurjenega "gamsa", je pa to vsekakor subjektivno mnenje, katerega deli tudi Eva. Skica in opis napovedujeta precej plezanja zmernih težav, ki pa jih težko najdeš tudi če se izogibaš rušnatem svetu, kateremu pa v osrednjem delu ne ubežiš. Po prvem raztežaju sva se tako razvezala in v kompaktni skali plezala do vrha. Vmes sva poravnala še kak ovinek in bila po dobri uri pri miniaturnemu Aljaževem stolpu.

Za smer predlagava oceno IV-/II-III, vertikalno dolžino smeri pa ocenjujeva na cca. 120m.

Prijeten dan sva zaključila s sestopom v Kamniško Bistrico, se vmes nekajkrat odžejala ob potočku in ob prihodu v dolino srečno ujela prevoz do Kamnika.

Naj bo jesen topla in suha. =)