Punce smo še že tretje leto zapored podale na alpinistični tabor, letos na Kočo na Klemenči jami. Med potjo smo preslišale vsa vprašanja v stilu 'a ve pa kar same?', 'ja kje imate pa fante?' in težko otovorjene prisopihale do koče. Sledila je večerja, izbiranje smeri in klepetanje.
V soboto smo večinoma plezale v severozahodni steni Ut; Presenečenje je upravičilo svoje ime, Salamander je ponudil odstavke lepega plezanja, Nos pa sliši na ime Kosmati Nos. Med sestopom smo si ogledale tudi idiličen bivak pod Utami. Gita in Borja sta odkrivali svet v Krofički, Hana in Neli pa Ojstričine grede v smeri Ogrin-Omersa.
Večer je minil ob ruševju in podobnih zvarkih ter seveda ob načrtih za naslednji dan. Dve navezi sta se podali v Ojstrico, prav tako v Ogrinovo, ostale pa so nedeljo posvetile utrjevanju skupinskega duha ter poslušanju bogatih Gitinih izkušenj in prigod.
Zaradi slabe napovedi za ponedeljek se je 3. ŽaoŽ v nedeljo popoldan končal. V Domu planincev smo ob pivu potegnile črto in ocenile tabor kot več zelo uspešen. Letos smo zabeležile rekordno udeležbo - 14 plezalk. Menimo, da smo dosegle zastavljene cilje; spoznale smo ostenja Ojstrice, Krofičke in Ut, potrenirale ruševanje (ta spretnost na ŽaoŽ-jih pride izredno prav) in se predvsem fino imele.
Komaj čakamo 4. ŽaoŽ!
