V soboto sva z Vančem plezala v Štajerski Rinki. Spodnji del Direktne je res fantastičen, navdušujoča plezalna mesta si sledijo skoraj neprekinjeno, tudi varovanje je dovolj dobro, da omogoča sproščeno plezanje. Ko sva priplezala pod glavo, je kazalo na naliv, zato sva se odločila za pobeg po polici. V izstopnem grabnu je bilo kar nekaj snega, zato sva prehode iskala po desnem pečevju (slabih 100 višincev II-III). To naju je pripeljalo pod previsen prestop s klinom, kjer sva se spet navezala na vrv. Še dobro, saj je začelo liti, kar je začinilo prehode čez nekaj skokov v strmi vegasti grapi. In še dobro, da sta bila v rahlo previsnem skoku dva dobra klina! Naliva je bilo hitro konec, skala se je takoj posušila, zato je bil izstopni raztežaj po gladkih plateh prava poezija. Dolg je seveda ostal. Kljub temu avantura ni bila nič manjša in malica na vrhu Štajerske Rinke (do koder sva morala še pet minut peš) nič manj slastna.