V petek, 14. 8. 2015, sva z Vančem zarana odrinila proti Vratom in naskočila naslovno klasiko. Dostop je potekal hitro, prve dva raztežaja sva v maniri trojne nenaveze (štrik je bil ves čas v nahrbtniku) pred nama zmogla nenavezana, nato pa sva se v duhu izobraževalnega proscesa in varnosti navezala na štrik. Poplezavanje je potekalo hitro in brez večjih posebnosti. Razgledi in prvo srečanje s slavno Steno so avtorju prispevka večkrat orosili oko in razvedrili duha. Na nemškem stebru sva prvič počila, in v utečeni maniri izplezala še izstop. Sestop sva naredila z obhodom mimo Kredarice. V oblake zavit vrh Triglava pa se nama tokrat ni zdel dovolj zanimiv. Pivo na koči je vzklikanju planincev navkljub močno teknilo, toliko manj pa sva bila navdušena nad sestopom, ki sva ga čutila še dan ali dva kasneje. Super smer, super skala, super poplezavanje.