V soboto je v Belih vodah odmevalo slovensko. Plezam, varujem, podri... se je slišalo od vsepovsod. Z Miho sva izbrala osamljeni stolp, ki takoj pade v oči in v njem nisva pričakovala gneče. In res je tudi ni bilo. Smer Bulfon Perissutti je sicer kratka, a lepa, pokonci in v solidni skali. Sestop ni nič od tega in naslednikom namesto zoprnega poplezavanja po podrtem, raje priporočiva abzajl ob normalki (sidrišča povečini narejena, le poiskati jih je treba). Na vrhu smo si pomahali s Špelo, Tomažem, Robijem in Edotom, in tudi skupaj zaključili na pivu v Ratečah.
