Optimisticna vremenska napoved za vikend je naju s Slatkim prepričala, da je potrebno vikend izkoristiti na vsak način. Tako sva se že v soboto zjutraj podala proti Vršiču, kjer so naju črni oblaki, meglice in rahel dež odvrnili od kakršnegakoli spogledovanja s plezanjem. Tako sva zavila na Primorsko stran in odbrzela v Zadnjo Trento, proti planini Zapotok. Tam sva se namestila v pastirskem stanu, kjer sva jedla, pila, klobasala neumnosti, spala... V nedeljo naju je končno pričakalo sonce, kar je pomenilo napad na Srebrnjak. Plezala sva Bratovsko smer (V+/IV, 450 m), katera se je izkazala z dobro, kompaktno skalo, na nekaj mestih pa tudi malenkost krušljivo. Lepi plezariji je sledil še zanimivejši gamsji sestop in nato juriš mimo Pinus muga in Larix decidua proti planini ter dalje proti avtu in Ljubljani.

Če zaključim: lepi konci, kamor bom(o) gotovo še prišel/prišli.