Prejšnjo soboto smo ga s Špelo in Evo mahnile na Okrešelj, v dolgo (to pravim v letih) načrtovano Vzhodno v Mali Rinki. Veliko smo razglabljale in rešile svet že preden smo prišle do piva. Smer je luštna, postregla ni z nobenim presenečenjem, samo z lepo plezarijo. Ampak vrh ni bil še niti pol poti, kajti tiste trave na vrhu so od nas zahtevale popolno predanost uživanju. Lepo se je bilo po dolgem času navezati na štrik v troje, še posebej s čukicami.
Še pred naslednjim koncem tedna pa sva se z Anjo zaradi nenajboljpopolne napovedi na koncu odločile za Vršič. Bili sva Petkovi divi - sami v steni. Plezali sva Spominsko smer Srečka Rihterja, ki je naravnost odlična. Sama res lepa plezarija. Smer je opremljena, le v najtežjem raztežaju ni najti kaj dosti, gredo pa lepo frendi not. Bil je še en res dober dan v bregih.
