V nič kaj zgodnji uri naju je z Žigom na dostopu sonce lepo žgalo. Očitno nama je skurilo tudi možgane. Z nekaj malega domišljije sva namreč v steni zlahka našla jasno linijo načrtovane smeri. Plezarija je bila sumljivo lahka. Še eni smeri sva se odpovedala, ker je malica na toplem soncu vzbudila tudi precejšnjo željo po pivu.
Ob natančnejši analizi se je izkazalo, da sva splezala Megleno. Fletna smerca, kjer težave ne presegajo štirice. Klinov je bolj za vzorec, zato pa je veliko možnosti za frende in jebice, pa tudi skalnih ušes ne manjka. Kljub orientacijskemu kiksu je bil dan lep in dobro izkoriščen.
