Kaj se dogaja

Nekega lepega večera, kjer smo v okoliški beznici reševali svet in pili orošen vrček »ta žlahtnega«, pade iz Rambovih ust nekaj kar se sliši » K24«. Nimam pojma kaj bi to za en bav-bav ohka bil,zato se prepustim hlapom in na uhlje vlečem kaj si ima ta sila pametna« trojica« (Metek,SlaTki&Rambo) za povedat. K24 na kratko pomeni da dotični osebek ali skupina le teh premaga cca. 80km razdaljo z približno 5000m višinske razlike v nič več kot 24 urah,(manj je dovoljeno) no lahko tudi več ampak potem se ne uvrstiš v ta elitni klubJ. To je na kratko, kogar zanima kaj več pa naj vpraša strica Googla. Rambov virus nas je na brzino okužil (Metek pa se je raje odločil za Islandijo in svojo…

V nedeljo sva šla s Slatkim plezat smeri v Raduhi. Plan je bil plezat, dokler se vreme ne začne slabšat. Vreme se ni začelo slabšat, zato sva splezala 2 smeri, in sicer Smer čez plošče in Smer ZZ. Lahko bi še tretjo, ampak jaz pravim, da ni dobro preveč naenkrat.V obeh je bilo kr neki svedrov, kar pa je škoda, ker smer ponuja veliko možnosti varovanja in lepo skalo. Od Slatkega je bolj malo slik, ampak je tudi plezal. Bilo je fajn. Mislim, da bi bilo to to zaenkrat.

Še opis Virensove smeri iz drugega zornega kota. Kot je omenil že Cvetko, sva s Sedlarko, v soboto, za Ciganko in Cvetkotom, plezali Virensovo smer v Koglu. Moram reči, da mi je smer zelo lepa, samo eden cug pa se mi je zdel kar zelo krušljiv. Se je videlo, da smo šli s Ciganko, ker je bilo vreme res lepo, sijalo je sonce, vendar ne žgalo, temperature so bile - bi rekla ravno pravšnje za plezanje v kratko-dolgih (punca, odloči se že) rokavih, da te ni zeblo na štantih, niti ti ni bilo vroče med plezanjem. Kaj takega bi si želeli še kdaj, vendar se je že videlo, da v nedeljo Ciganka ni plezala. Tukaj so še najine oz. bolj moje fotke (saj hočem tudi jaz naredit kdaj kako fotko od…

Malo čudn je občutek, ko se zbudiš in je uzuni še trda tema, no vsaj za ta letni čas, ki ga pa očitno nič ne briga, da je na dolžnosti še do 23.9. (No, ampak bivakiral pa naumo). Še bol čudn občutek je potem ko se v avtu z redarko, sedlarko in ciganko peleš čez mesto in ti naproti hodijo čist trdi srednješolci iskaje smisla in doma, saj se za njih šele petek končuje. Pa nato še tisti kolesarji in slalom v ravnini, k maš večjo možnost, da ga zgrešiš, če ga naravnost nacilaš. Skratka, makadam do pod Kogla je bog se usmil, k maš postlano z rafalom metrskih lukn in to v levi kolesnici z 90 stopinjskim zamikom glede na desno da ti kolesa izmenično not meče in ti glava skače z rame na ramo kot…

Danes sva se s kandidatom Jakcem iz AK Vertikala končno uskladila in opravila izpitno turo. Jakc je kasiral Igličevo smer v Mali Rinki. Zaradi slabše napovedi, sva iz Ljubljane krenila ob 4-ih zjutraj, ob pol šestih že korakala proti Okrešlju in ob 7:15 začela plezati. Odločitev je bila pametna, ker sva po 4 urah plezanja in pol na vrhu opazovala meglo kako divja sem pa tja :). Skratka, Jakc je suvereno popeljal "tečajnika" čez smer, vmes nabijal svoje štante, nameščal svoje varovanje, se trudil ne zaiti in priplezal do certifikata Gospodin Alpinista :).        

Včeraj sva z Dalenjcem zarana zakorakala proti Vrhu Labrje z namenom, da zlezeva eno smer. V desnem delu stene je tako nastala tri raztežaje dolga smer "Vstala Primorska", kjer težave ne prekoračijo klasične štirice :). Glede na temperaturo in temu primerno otrple prste sva potem raje zavila na Vršič in še tam potegnila eno linijo :). Skratka, izkoriščen dan :), pa še gamsje stečine sva naštudirala :D.         

Včeraj sva z Dalenjcem splezala novo smer v Mali Mojstrovki oz. v travnatem kupu pod Z razom Male Mojstrovke. Na vrhu prvega raztežaja sva sicer našla dva klina s prusiki, naprej pa nobenih sledi več. Skala je fantastična, smer strma in dolga enih 180 m. Glede na to, koliko so se nama tresle hlače sva jo ocenila s V/III-IV. V smeri je ostal en klin in sicer na sidrišču konec drugega raztežaja, pod velikimi strehami. Skratka, kljub hladovini je bilo fajn plezat :).            

Tam nekje okrog prvega septembrskega vikenda se tradicionalno zadržujem na dnevu narodnih noš v Kamniku, kjer spijemo kakšno pivo in se potem zabijamo z gumijastimi avtomobilčki. Letos pa vse drugače. Zgodba se začne v petek popoldne, doživi svoj vrhunec v soboto ponoči in pusti šop lekcij. Kot je zapisal že Primož, smo jo v petek popoldne mahnili v Logarsko (kar smo se menili že od Dolomitov), kjer smo najprej frikali, v soboto pa jo mahnili v hribe. Zaradi mojega koraka napol crknjenega gamsa, sva z Nežo pod steno prišli pozno. V smeri je bil hud naval, tako da sva se že na vstopu zelo načakali, ampak vseeno vstopili. Meglice so se razkadile in pogumno sva premagovali težave, s katerimi…