Kaj se dogaja

Nekje za Dolomiti in tik pred Himalajo... Na začetku plezalne sezone je bilo seveda telepatsko jasno, da gremo pogledat Canazzei. Neznanka je bil tisti teden prej ali potem - zaradi vse kolobocije s pakiranjem, nabiranjem potrebščin in cijazenjem v nebosegajoče pritikline je res treba it za vsaj dva tedna. Ponavljati se je seveda dolgčas in želje so bile pred računalnikom res slinaste: plezal bi lepe smeri s kratkimi dostopi, bivali v idiličnem kampu, imeli na razpolago razkošen špeceraj, hude ture na visoke hribe, temperature morajo biti seveda v mejah znosnega in sončnega, destinacija pa logičen podaljšek iz Dolomitov. No ja, na koncu je prevladala Špelina modra ugotovitev, da je res še…

Danes sva z Rambotom plezala tale šolski primer kaminskega plezanja in oba diplomirala z odliko :). No, vse ni šlo tako gladko ampak po številnih kobacanjih, razkorakih, skoraj izpahnjenih kolkih in izmikanjih kamnitim izstrelkom z vrha, sva le užila radosti ravnega sveta Hanzove steze :). Nekoliko slabše jo je v borbi s kamnitimi kamni odnesla vrv :(. Nekje po Severnem razu sta blodile tudi Redarka in Sedlarka, Žitnika sta se pa spopadala z Madono :). Več o teh prigodah pa boste izvedeli od akterjev samih :D.    

V soboto smo se v Bohinjske konce podali tudi Jure, Jani in jaz. S kolesi smo štartali iz parkirišča v Stari Fužini. Po asfaltni cesti nas je pot vodila do s pločevino zabasane ceste pri planini Blato. Nato po strmem kolovozu mimo planine Jezero do Dednega polja. Kolovoz je bil presenetljivo dobro vozen. Seveda ni manjkalo na mestih tudi porivanja koles. Ljudi smo srečali manj kot je kazalo parkirišče. Še manj jih je bilo na poti Dedno polje - planina v Lazu. Na tem delu je bilo vožnje bolj malo in prav tako tudi naprej do Krstenice kjer nas je pohladila tudi močnejša ploha. Od Krstenice pa nas je čakal lep in dolg spust v Voje.  

Z Neli sva se tale vikend potikala po dolini Trente in plezala na Vršiču, v soboto sva imela namen zlezt Kranjsko poč a sva zaradi gužve v smeri zavila v Solze strahu. Naslednji dan sva prišla zopet na Vršič zlezt smer Debelakove. Po precej sitnem zadnjem delu dostopa prispeva do vstopa v smer, pred nama je bila v smeri že ena naveza. Plezala sva zelo tekoce in ze po kakih 2-3 urah ujela zgornjo navezo, od tu naprej je šlo malce počasneje, ampak uživala sva v smeri in razgledih..:) Tako sva pozno popoldne izplezala na vrh in še pred poslabšanjem sestopila na Vršič. Skala je dobra, nekaj mest je precej zračnih, orientacijsko pa tudi nisva imela kakih težav. Smer je krasna!

Z Nežo, "Borjino hčerjo", in Simono smo v petek zbežali z ljubljanske vročine in v steni nad bohinjskim jezerom ob hudourniškem slapu Govic ujeli popoldansko senco. Večerne teme nismo lovili mi, ampak je ona ujela nas. Še dobro, da je Simona v smer vzela nahrbtnik in z njim čelko. Preostala nahrbtnika, in z njima ena čelka, sta ostala pod steno. Smerca je dolga štiri raztežaje ali 185 metrov, za vzpon pa smo potrebovali približno tri ure. Detajl v najtežjem raztežaju je ocenjen s 5c. Smer je ena sama položna plata z nekaj zagruščenimi odstavki. Šalic ni, nekaj oprimkov je krušljivih, stopi so pa večinoma kar dobri. To je dokazala tudi Neža, ki kljub plezanju v teniskah nikoli ni resno…

Včeraj smo Robi, Nataša in jaz lezli Vzhodno smer v Mali Rinki. Kljub rani uri, smo že po nekaj korakih hoje bili kuhani in pečeni od vročine :-D. Zato smo bili toliko bolj veseli, ko nas je pri vstopu v steno pričakala senca. Sama smer je delno opremljena s klini, sicer pa je zelo lepa in tudi skala dobra. Uživancija je bila tako zagotovljena. Za popestritev smo bili malo pod vrhom smeri deležni pošiljke kamenja, vendar smo jo, zahvaljujoč čeladam in nahrbtnikom, odnesli brez posledic. Sestopili smo po krušljivem Turskem žlebu direkt na pivo in tako zaključili dogodivščin poln dan. Fajn je blo. :-)      

Včeraj, v soboto, na poti iz Sella Neve-e sva zavila še na Vršič, kjer sva v Nšg splezala Madono. Smer je lepa, razen krušljivega previsa v začetku drugega raztrežaja. Skica in opis v Vršičih nista najbolj točna :). Fotk je bolj malo, ker je moj fotič po moji zaslugi počival v avtu (beri skleroza) ;)  Plezala Fotr in Dalenjc

V četrtek zvečer sva se s Fotrom (Anže Dobrilovič) zapeljala na Italijansko stran Malega koritniškega Mangrta. Še isti večer sva dostopila do potočka pod steno kjer sva pod balvanom predremala noč. Ob 4ih zjutraj auf in približno ob pol šestih vstopiva v smer. Prve štiri lahke raztežaje posolirava in vstopiva v prvo šestico, ki je moker in sluzast kamin, smer nato nadaljujeva po kaminih ter zajedah, pa spet po kaminih in zajedah, previsne petice, mokre šestice, štirice podobne našim peticam.... Nama najtežjemu raztrežaju po platah V+, s katerim se ogneš original VI kaminu (stretto a bagnato, kar pomeni tesen in moker), bi z lahkoto dodala eno oceno. Na redkih mestih je skala krušljiva, v…