Jalovc: Tina mi že 2 leti prav da si želi na Jalovčev ozebnik. Jaz kot zgleden partner sem ji ustregel in po 2eh letih sva šla proti tamarju. še dobr da je bla tema ko sva hodila gor, da nisem videl vseh kamnou po cesti. Tudi v gozdu nad kočo ni nič bolš, smučke so sam v napoto. Ok ko pa pridemo nad mejo pa je stvar boljša. Trda podlaga in malo poledenelo =). Ta dan je šlo na ozebnik kar nekaj ljudi še 4je smučarji in 6 pešakov. Razmere za hojo so super. Se ne udera ravno prav da se naredijo stopnice. Seveda sta bila pred nami dva nadubudna mladeniča, ki sta vse lepo zgazila =). Na vrhu pa sonce, brezveterje, skratka kič.
Imela sva namen, da bi se morda odpravila tudi na Jalovc (pot po levi je zgažena, kamin je suh) ampak sva se odločila, da je za ta dan dovolj. (jaz sem jamral, da me boli gležen. Če ne jamraš nis taprav slovenc). Smuka skozi Ozebnik je bila vrhunska. pod njim malo slabše a glede na zimske razmere zadovoljiva.
Stamperfwand: V originalu sva mislna it turistično na Aignerhohe al neki tazga. Pol prideva na ''vrh'', ki ga sploh nebi klical vrh ampak neka planina. se odpre pogled na Stamperfwand in seveda je blo treba it gor. Smuka obrnjena na južno stran in po pravici povedano sva bila kar pozna za to smuko. Vroče je blo za znoret ampak motivacije več kt pameti. Vzpon je bil varen saj sva hodila po ''kopnem'' grebenu. Že, ko sva hodila po grebeniu sva videla napoke na vrhu do trave. ker sva ta dan imela namen it na izi na turizem nisva imela sabo nič, ne derez, ne cepina. Prideva na vrh in se čim prej odpraviva na smuči in stran od sončnega pobočja. Smučanje je bilo OK ampak precej težek sneg. Nauk: drži se osnovnega plana.