Dan se je začel obetavno. V Vižmarjah je prvič porastel pulz ob spoznanju na pozabljen štrik in čelado (bravo Timi/Vesna). Na srečo sva imela z Nejcem še dodaten štrik in čelado (khm kdaj pade pivo?!). Tako smo ob nečloveški uri odrinili iz metropole, da bi bohvar plezali po suhem. Tokrat ob normalni glasbi, ki jo je Timijev avto malokrat deležen, smo drveli čez drn in strn. Iz avta smo stopili v hladno jutro, sicer vročega dne. Dostop je končno enkrat raj tako za frikote kot tudi za bolderaše. Pognali smo se v boj. Tim in Vesna sta zarinila v Katastrofulo (IV). Ime zavaja, smer je prav luštna! Nejc in jaz pa sva iskanju Smodlaka pristala v Avrikljev steber (VI+). Z vrha smo skupaj sestopili do naših ruzakov. Pri začetni klopci smo se okrepčali in srečali Markota in Katarino, ki sta podala pomanjkljive informacije o JZ razu (IV) in odvihrala v civilizacijo. K omenjeni smeri sta se podala Tim in Vesna. Leader in Topić sta sicer potarnala nad opremljenostjo smeri, vendar sta se imela vseeno fletno. V drugo nama je z Nejcem le uspelo najti vstop v prvotno smer, Smodlak (VI+). Travne bilke na začetku malo začinijo smer, kljub temu pa se strinjava, d je res fejst. Žejni smo odvihrali v Irish pub Tržič na pivo in sladoled, kjer smo opazovali lepote Tržiča in prihajajoče neurje. Odločitev je padla, da bomo v vsakem primeru mokri in da gremo vseeno preverit, če je Kreda še turkizne barve. Prmejduš je blo fletn!