Že v predbožičnem času leta 2019, natančneje 23. 12., sva z Markom Lebanom (AO Cerkno) splezala prvenstveno smer v osrčju Podraške Ture na Vipavskem. Pred tem sva dvakrat raziskovala to območje in na koncu naredila lepo smer, ki pa jo bo treba po nekaterih delih še malo očistiti. Po tihem sva upala na težave zgornje IV-ce, ampak je smer izredno dobro razčlenjena in tudi (čeprav ne vsak detajlček) kompaktna.

Začela sva kar v podstavku nekakšnega stebra, ki "počiva" v strmem pobočju, po njegovem desnem boku (II-III), desno od desne planinske poti na Gradiško Turo. Nato sva nadaljevala po gozdu, do vstopa na levi strani zgornjega dela. Smer se začne pod nekakšno zajedo. Prvih nekaj metrov je poraščenih, zato te samo povleče levo na čist raz. Nadaljevala sva navzgor, čez previs, naprej po raziču in desno po logičnih prehodih do pod široke rampe, kjer sva pustila zanko. Po osrednjem delu oziroma stebričku izgleda gladko, vendar se oprimki kar odkrivajo. Nato sva šla proti desni mimo manjših drevesc in navzgor skozi trave, proti levi in na vrh. Sestopila sva po grapi levo. Lepši, a daljši sestop pa je čez Gradiško turo.

Smer sva poimenovala Božična, saj sva jo splezala le dan pred božičem.