15 junij 2020, 22: 40

Nova centralna v Veliki babi Izpostavljeno

Napisal

Lanskoletna naveza tečajnikov; Miha, Toni, Lucija in jaz se napokamo v avto in jo pičimo proti Veliki babi v Novo centralno. Ura je bila zgodnja, jutranja kava še ni prijela, nam pa se je ob pogledu na Kamniško Savinjske Alpe iskrilo pred očmi. Dostop do stene nas je prijetno ogrel in dokončno zbudil za plezarijo. Pred prvim kaminom si nadenemo pasove, na kar Lucija oznani problem pozabljenega reversa. Malo smo se le nasmejali in si rekli: »Ah nič, saj znamo tudi drugač…. vrv se nam bo sicer malo skričiričila, dan bomo pa valda izkoristili.« Že takoj smo se začeli ogrevati v platah, hkrati pa smo se morali še izogibali letečemu kamenju, ki ga je prožila naveza pred nami. Na srečo je napredovala hitreje kot naša dvojna naveza, zato teh težav kmalu nismo več imeli in rahla nejevolja je minila.

Vseh 700 metrov nam je delal družbo vrhunski pogled na Grintovec, le občasno so ga zakrili oblaki. Toni je vmes že naznanil dež, kar pa se je na srečo izkazalo za lažni alarm. Prikapljalo je namreč le po skalah nad nami. Platke smo (nekateri kar v čevljih) suvereno premagovali; ene bolj, druge malo manj, na koncu pa so nam vseeno le prirasle k srcu. Da ne bi bili prehitro čez, smo si smer popestrili še s prehodi v Staro centralno in povadili sidrišča na naravnih danostih. Kljub krušljivosti smo vsi pohvalili zadnji cug nato pa: »A smo že gor?«. Po vpisu v vpisno knjižico in preučitvi, kdo vse od poznanih je tukaj že bil, smo se zanesli na horjulske orientacijske sposobnosti in prek ruševja prečili na pot, ki se je nato spustila do ferate.

Malo pod vrhom Velike babe smo si privoščili pozno kosilo in nato po ferati švignili do koče na pivo in analizo. Vsem se je zdelo, da stena od daleč izgleda precej bolj »hard core«, kot je bila v resnici. Nekaj časa smo ponosno zrli na preplezano smer. Razgled je posegel po vseh naših zastrašujočih platkah, ki nam na koncu niso delale kakšnih hudih preglavic, vseeno pa so se le-te od daleč muzale in oznanjale svojo veličastnost. Poslovili smo se od prijaznega oskrbnika in mahnili proti avtu.

Nazadnje urejano na 16 junij 2020, 13: 12

Nazadnje od Kričiriči

1 komentar

Prijavite se za komentiranje
© 2024 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani dpoint.si