Ves teden sem držal pesti, da bi se vreme za vikend kolikor toliko ustalilo, da bi bilo možno splezati tudi kaj v hribih. Ne glede na napoved, da naj bi bile v soboto plohe in nevihte sva se z Markom Mavrijem (AO Celje Matica) odločila, da v soboto nekam greva, saj če ne drugega vsaj gužve ne bo, je pa bilo vreme cel teden v Ljubljani kolikor toliko stabilno, tako da sva rekla vse je bolje kot ležati na kavču. Tako sva se v soboto ne zarana odpravila v Veliki vrh na Jezerskem, kjer sem prvič pred 9 leti plezal  kot tečajnik z Majo Apat, tako da vsaj približno sem vedel kaj naju čaka. Za ogrevanje sva se podala v smer Piranske ulice (VI+, 100m), ki je sicer v spodnjem delu bila malo navlažena, vendar je bila ravno pravšnja za ogrevanje in zlasti utrjevanje prečk :) Zatem sva se zapodila v Mamo Korziko (VII-, 150m), kjer je Marko suvereno opravil z previsnim detajlom. Za konec, ko je tudi malenkost že začelo pihati, pa sva se še podala v Valček (VI-, 150m), ki je bil ravno pravšnje težavnosti za razplezavanje.

Vreme nama je ves dan kljub občasni oblačnosti odlično služilo in na mojem obrazu tudi pustilo vidno rdečičo. Skala je zadovoljiva, na mestih je potrebna previdnost zaradi krušljivosti, je pa varovanje s svedrovci urejeno kot v plezališčih, tako da je psiha vseskozi pomirjena. Edina slabost, ki pa je verjetno začasne narave so orjaške mravlje, ki so v največjem številu na robu stene, tako da zvijanje vrvi ni nič kaj prijetno, poleg tega te pa lahko še dolgo na sestopu kam ugriznejo, kar pa ni najbolj prijetno.