Kljub nestanovitnemu vremenu in vsakodnevnih popoldanskih nevihtah smo se (vodja odprave :-) ) Miha Močnik - Gres, Karmen in Manca F. na zgodnje torkovo jutro odpravili na Vršič, od koder nas je Miha peljal v Debelakovo smer (450m, IV+/IV) v Veliki Mojstrovki - smer Mire Marko Debelak, naše vrhunske alpinistke obdobja med obema vojnama. Seveda sva bili kot tečajnici polni jutranje treme, morda ne zgolj zaradi neizkušenosti, ampak ravno zaradi spoštovanja do ženske, ki je prvenstveno smer splezala v verjetno čisto drugih pogojih, s čisto drugo mero poguma…

Dostop do smeri poteka po slikovitih pobočjih na severni strani Male in Velike Mojstrovke, nad dolino Tamar. Do prvega raztežaja pa pot vodi po trenutno še zasneženem melišču, ki smo ga 'za vsak slučaj' prečkali z derezami. Plezanje je sprva potekalo po bolj krušljivem delu in se prelevilo v plezanje po prečkah, naravnih prehodih in razčlembah, ki omogočajo umirjeno premagovanje skalnih strmin. Kjer plezanje postane zahtevnejše, je pa tudi tudi skala kompaktnejša. Detajl smeri (IV+) preko zajede se nahaja pod vrhom, sam zaključek Debelakove pa je direktno na 2332 m visok vrh Velike Mojstrovke. Po petih urah plezanja z lepimi razgledi na dolino Tamar in (še vedno) zasnežena pobočja Jalovca, nekaj dežnimi kapljicami in padlim reversom, smo priplezali na vrh smeri in se spustili proti Vršiču. Tam nas je pričakal vonj po prihajajoči nevihti, ki smo ji ubežali ravno pravšnji čas.

Še enkrat hvala Mihu za vodenje in
na nove zmage!