Kaj se dogaja

V četrtek, 24.3.2016 sva Silvo Vrhovec (AO Železničar) in Marko Leban (AO Cerkno) plezala Pomladni cvet v Palcu 750m/40-50 st/30 st. Že ob vzponu na vrh sva se pogovarjala o možnostih sestopa. Nisva namreč hotela po isti smeri nazaj in tudi ne po Suhem rušju na Zelenico. Prečila sva ostenje Palca s slovenske strani. Marko je na levi strani opazil grapo, ki je vodila nazaj v dolino. To je bilo za naju idealno zato, ker sva imela avto parkiran na avstrijski strani. Smer sva poimenovala Knapovska.  Sestop: lahko po grapi nazaj, po grebenu na Palec-Suho rušje-Zelenica, po grebenu na Može-Zelenica, ali pa po Pomladnem cvetu. Midva sva sestopala po Knapovski, za kar sva potrebovala dobro…

Ker je bila nedelja dan za zidanje, smo se šli v soboto skupaj s črnuško navezo (Gašper, Petra) malo lagane romantike v dolino Glinščice (Val Rosandra). Z avtoceste odviješ pri Kozini, čez mejo in levo spust do vasi Botač. Od parkirnega prostora se začne sprehajalna pot ob res slikoviti sotestki rečice Dolinščica. Na koncu doline pred slapom zaviješ desno gor in si pri (manjši votlini) vstopu v navrtano smer Spigolo Verde (IV/II-II, 140), ki te po razu pripelje na Cima Comici. Ja, tu je veliko časa previsel legendarni Emilio Comici (1901-1940). Smer za lahkotno pomladansko vplezavanje, z lepim detajlom, ki zelo spominja na tisto štirico v S razu Male Mojstrovke, le da je ta za…

Čujte ljudeki!!!!!   Imamo jo! Prvo ŽelezniCARKO letošnjega leta!!!!!!! plosk, plosk, plosk, plosk...   Naša in vaša Ciganka je premočno zmagala z 8 proti 2. Kaj bosta na to rekla Željo in prva dama je še neznanka :).   Ciga, končno si legalno prišla do železa. Majhnega sicer, a toliko bolj vrednega :-)   Čestitamo in pozdravljamo! plosk, plosk, plosk, plosk, plosk...   Klinček ti podelimo na ferajnu :-)

Končno! Stopnja nevarnosti za plazove je padla na 2. stopnjo in vodstvo je dalo zeleno luč, da gremo na težko pričakovano zimsko skupno turo. Ob 5:20 smo se dobili na standard placu na Tržaški. Se preorganizirali v čim manj avtov in šli proti Logarski. Kjer se je še vedno izkazalo, da je bilo preveč avtov, saj je parkirišče res majhno. Natovorili smo se s svojimi super dobro spakiranimi ruzaki, po nasvetu modrih mož seveda. In se začeli takoj spraševati ali imamo vsi tako težke nahrbtnike!? No, izkazalo se je, da naši super spakirani nahrbtniki niso tako super…. Modri možje so imeli veeeeliko manjše. Hmmm… kaj vzamejo, kako to spakirajo....???  Po kakšni dobri uri hoje smo prišli v naš…

V soboto pozno popoldan smo ogledovali proti Mali Rinki in poskušali “brati” njene razmere v steni. Ampak če se ne proba, se ne ve, ali kako že? :) Tako sva se včeraj (nedeljo) z Žiletom že kar zgodaj zjutraj podala proti smeri, z željo, da bi imela čim lažji dostop, v primeru da bi bil sneg pomrznjen. Žal ne … Sneg na dostopu je precej mehek in suh, tako da se nama je udiralo, kljub že narejenim stopinjam. Od turskega žleba in do vstopa Igličeve pa sva si še sama zgazila.  Do previsa sva šla nenavezana, ker so bile razmere super, pa tudi naprej je celotna smer kar dobro narejena, z izjemo raztežaja, ko prideš do kamina in sam kamin, kjer sva se en malček gvozdila :).  Zgornja plata ni…

Ko so naju družinske obveznosti prikrajšale za skupno turo, sva po sobotnih kačah in špalirjih na družinski veselici v nedeljo dupedan zakurblala mašino in se zapeljala v Vipavo. Prvo damo sem odpeljal v Steber in jo popeljal v svet večraztežajnega plezanja. Kompatna skalnata lojtrica naju je ob spremljavi sončnega vremena pripeljala na vrh Gradiške ture. Poznemu štartu se imava zahvaliti, da v smeri ni bilo standardne gužve. Bilo je super. Pašta in pivo Na plac sta pa še vedno zmagovalna kombinacija.

Bilo je lepo nedeljsko jutro, izza jutranjih meglic po dolinah je že bilo čutiti prve žarke pomladnega sonca. Dan je obetal bele vršace na temno modrem ozadju. Osmerica tečajnikov z Boštjanom in Evo smo imeli v planu učenje žimske tehnike – na Zelenici in se potem še podat na kak vzpon, če bodo razmere. Vsi v pričakovanju in v želji po znanju, ki nam ga letošnja zima že toliko časa odreka ... Ah kaj pa še! Bilo je tako: Turobno sivo jutro, vrhovi odeti v nizko oblačnost in megle, hiter dostop do Zelenice, kjer nas pričaka vetrovno vzdušje. Šef reče: »Gremo v grapo!« in vsem se smeji. Eva in Edi se raje podata na turno smuko v smeri Triangla, Katja in Boštjan pa nameravata naskočiti…

Prvotni načrti za nedeljo so padli v vodo in ker sem si zaželel snega in ne frikanja sem imel nagledano tole. Zaradi južne lege sm bil pod steno že ob 7h. Razmere v smeri so solidne za trenutne temperature celo nekaj ledu. Prvi skok je kopen za naslednji skok je pa premalo snega in ga je treba obvozit. Vsako leto je treba v Maselnik! :)