Kaj se dogaja

Pri tem podvigu so fante podprli:  - Adidas Outdoor,  - AO Železničar,  - PZS - Jamarski klub Krka,  - Turistično društvo Krka,  - Pizzerija Antonač, - Turistično društvo Muljava,  - Jaris d.o.o.  - Perunika.    

Tako. Fantje so odšli proti Denaliju. Čisto na kratko, njihov plan, katerega izvedbo bodo prilagajali vremenu in razmeram. Po pristanku v Anchorage, sledi nabava hrane, najem satelitskega telefona, najem smučarske opreme in prevoz v Talkeetno. Jutri proti večeru priletijo na »Kahiltna International Airport«, 2200 m.n.v.( KIA ). Od tam bodo potrebovali cca. 5 dni, da pridejo do tabora ABC, 4300 m.n.v. Tam bodo ostali kakšen dan ali dva, da postavijo tabor in da se spočijejo. Nakar sledi nekajdnevna postopna aklimatizacija po »normalki« (West Buttress ) do vrha Denalija, 6168 m.n.v. Ko bo vrh dosežen, sledi počitek v ABC-ju in potem vzpon in spust proti vstopu v smer po Cassinovem…

Ekola, spakirani in pripravljeni na odhod :) Skušali se bomo redno javljati in kakor rečejo na TV - ostanite še naprej z nami ;) https://www.youtube.com/watch?v=f4hsC0nRvZM

Z Žigom sva neugodne vremenske razmere izkoristila za turni trip. Z Blata skozi podrt graben Bušnica na Krstenico, od tam pa na Jezerc, kjer se začne strnjen sneg. Nad 2100 je bila gosta megla, zato sva prvotni načrt kar precej prilagodila. Z Mišeljskega prevala sva tako odsmučala po čudoviti flanki na Mišeljsko planino, od tam pa med pobočji in ostenji Škednjovca, Vrha hribaric in Mišeljskega grebena prigurala do vrha doline za Mišelj vrhom. Jaz kar peš s smučkami na ramah, ker sta psa rekla, da se ne gresta več. Po isti poti sva v fantastični vidljivosti desetih čevljev odsmučala dol. Potem pa vzpon nazaj na Mišeljski preval in naprej na Prevalski stog, od koder se je dalo odsmučati eno…

Prejšnji vikend nas je morala peščica tečajnikov (nekateri v prvo, nekateri v drugo) prikazati znanja, ki smo jih pridobili na letošnji alpinistični šoli. Tudi tokrat smo se morali poleg izpitne nervoze v Vipavski beli boriti še z naravnimi silami (beri, nalivi), pa vendar nas je večina ob koncu zmagala. S strani potrpežljivih mentorjev (hvala vsem) predloženo alpinistično znanje se ja tako očitno uspešno vsidralo v tečajniške betice in sedaj se lahko že veselimo novih prihajajočih izzivov.  

Včeraj nas je zmaj Govic povabil v svoje stene. Z Evo sva neustrašno osvajali smer Kat (5c, 185m), Meta, Neža in Primož pa sosednjo Kajak (5c, 185m). Zadnji trije cugi so skupni, tako da je bila kar gužva, nam pa vsaj na štantih ni bilo dolgčas (in tudi med plezanjem ne:)). Ko smo se vsi zbrali na vrhu smeri, smo eden za drugim odabzajlali nazaj v dolino. Medtem mi je uspelo za malenkost predramiti zmaja; hvala za previse, pod katere se lahko skrijemo. V prijetnem ambientu smo napolnili naše zaloge in se nato odpravili v Peč. Vendar smo kmalu ugotovili, da je ura že pozna in da nam plezanje ne gre več od rok, zato smo šli raje nazdraviti moji prvi večraztežajki :). V Bohinju je lepo!

Z Nejcem sva udejanila še lanskoletno idejo pakleniškega vikenda in izkoristila poletno poprvomajsko vreme. Začela sva z Brahmom, nadaljevala v Mosoraških in bolj ležerno zaključila s Severnim rebrom ter odličnimi ribicami kod Dinka. Količina plezalcev v kanjonu zelo znosna, midva pa tudi hribovsko zgodnja.

V petek po službi sva zlezla Šentansko v Begunjščici. Bila je prijetna senca, encijani cvetijo, zajeda je čudovita. V soboto sva ne prezgodaj butnila na Jezersko. Če ne bi bilo prijaznih Celjanov, bi šla okoli riti v žep. V Sanjah neke gospodinje je bil cel grupič. Da bi bilo še bolj vroče, sva sem in tja zajahala še oblake. Ker je bilo ljudi ogromno, sva šla po eni smeri namakat noge v jezersko jezero. Tam je bilo ljudi še več, zato pa z neba ni padalo kamenje. Ker naju sveta Ana in gospodinja nista navili, sva šla danes še v Kotečnik, kjer v Trapezu sploh ni bilo gužve. In tako je nedelja zvečer, zunaj dežuje, midva imava pa roke do tal. Juhej!