Kaj se dogaja

Včeraj smo se Kruh, Metek, SlaTki, Rambo in jst zbudili na Okrešlju z željo plezati . In tako smo se podali proti Turski gori, ker smo čutili neizmerno željo po ritju po nepredelanem snegu in praskanju po skali. Za potešitev naših silno močnih in nerazumljivih želja smo zarinili v Szalajev greben. Itak, da smo se zajebali a vztrajali do mraka, ko smo se po rešilni bilki, cviling imenovani, pobrali iz stene v Turski žleb . V smeri je bilo vsega na pretek, edino dobre razmere so bile bolj redke . Ne glede na vse, je bilo fajn, "ludo i nezaboravno" bi se reklo .  

Kot najmlajšemu v ekipi Španija 2012 me je doletela naloga reportaže. V začetku je slabo kazalo, da se bo sploh šlo, a se nas je končno zbralo za en avto in tako smo se 22.12. v večernih urah odpravili na pot. Letošnja destinacija je bila pokrajina Castellon, plan je bil spanje pod zvezdami tako, da smo bili kar se da mobilni.   Po 20 urah voznje prispemo v Barristol, takoj najdemo prostor kjer bomo spali s Primožem pripraviva »spalnico« Luka in Barbara pa večerjo.   24.12. se cisto zagreti odpravimo v plezališče Borriol ( katerega toplo priporočam lepe smeri na toplem soncu)  malo nas zmede orientacija in 3 ure lutamo po španskem trnju. Popoldne ga končno najdemo,…

Končno sem to sezono ubodel en turni smuk. Bivanje v Ljubljani ni nič kaj vzpodbudno za tovrstne dejavnosti, a ker je že januar in januarja naj bi bila zima, sem se vseeno odločil, da bi šel končno tudi kaj smučat. Naj prej je bila ideja za Avstrijo, a ker so za tiste kraje napovedovali neko sneženje smo se odločili za Sella Neveo in sedlo Vršič (Ursic) pod Kaninom. Izbira je bila zelo dobra. Razmere so me pozitivno presenetile. Vzpon najprej po smučišču do koče Gilberti je minil hitro. Nadaljevali smo po lepo uhojeni špuri do sedla. Turnih smučarjev je bilo danes na tem koncu kar nekaj. Na sedlu je malo pihalo zato se tam nismo dolgo zadrževali. Spust je bil presenetljivo dober. V glavnem…

Na novega leta dan smo s celine spet zavili proti mediteranu in pristali v Črnem kalu. Gužve ni bilo, v sivem skalovju je le nekaj navez pretegovalo svoje ude, sonce in veter pa sta poskrbela za odlične plezalne razmere. Glede na formo, ki je ni, in glede na mojo tehniko, ki je tudi ni, je samo en polet v smeri precej dober rezultat . Aja, pa vse najbulše v srečni številki 13 .

Danes smo se Tedijevi, pa Borut pa jst zapeljali v VIpavo na lekcijo travmiranja v platah . Sunce je žgalu, travme so bile številne, mi pa vztrajni. Za popolni konec dneva smo še malo matrali balco na fuzbalskem igrišču, kjer nam je Lovrič pokazal nekaj for. Mogoče bi morali zamenjati šport, ker nam gre brcanje bolj od nog kot plezanje .        

Pred kratkim smo se tečajniki Polona,Dejan in Viktor, pod budnim očeson pripravnika Braneta ter kolega Lovrenca, odpravili na enega izmed naših Grintovcev. Po začetnem preklinjanju v blatu smo kmalu zagazili v novo zapadli sneg-čista uživancija. Zaradi novozapadlega snega je naš vodnik Brane imel na grebenu nekaj težav s pravilno linijo,vendar nas je s svojo izkušenostjo hitro pripeljal na vrh. Čakal nas je še malce neroden sestop po gozdu(zaradi odjuge),vendar pa je tura kot celota odlično uspela.            

Viktorjev Viki poroča, da so tudi tečajniki frikali na obali. Njegova pripoved gre pa takole: "Tudi tečajniki smo frikali v Črnem Kalu. Pričakala sta nas megla in spolzka skala, a ko smo začeli razmišljati o sadni kupi v Piranu se je hitro pokazalo sonce in plezarije željni tečajniki smo hitro naskočili skalo. Plezarija je bila nato boljša, problem smo imeli le z začetnim detajlom v smeri Piranha . Seboj smo imeli tudi sendvič za tovariša, ki pa ga je pojedel Kajin psiček, ki nam je delal družbo pod skalco (ali rečeno drugače, se nam je motal pod nogami) . Sledila je še analiza v bližnji oštariji in tako smo uspešno zaključili tečajniško frikarijo.          

Danes sva šla z Rambotom napenjat mišice v Črni kal. Začelo se je obetavno, končalo pa bolj klavrno . Jutranja ranost je prinesla oblake in oblačnost, ki je oblačna sama po sebi kot taka. Ampak to bi še šlo. Sredi dneva pa je na sceno stopila mediteranska megla, ki se je uspela dvignit iznad morja in v svoj objem in pršenje zajela plezališče . Nekaj smo se še matrali, ko pa so tačke začele zdrsovati na ljigavi skalundri, smo stisnili rep med noge in jo podurhali domov . Srečala sva še Ščuketa in Tjašo.