Kaj se dogaja

Včeraj sva z Dalenjcem preplezala novo smer v JZ steni Lešarjeve peči nad Mlinarico . Mal je blo mraz, pa mal je pihal veter, pa mal, ampak res mal, je blo snega  drgač pa je blu lušnu. Smer se kliče "Jesenska oda", težave pa nekje IV-V, visoka 300 m. Kljub nizki oceni, se mora človek vmes parkrat kar malo pomatrat, pa klini gredo slabo noter, tako da je včasih mal več med lufta med varovali . Skala je dobra, razen tam kjer je bolj krušljiva , ampak sva precej že spucala . Aja, zjutraj sva na travah pod steno presenetila trop kakih 20 mladih gamsov, ki so jo potem v koloni eden za drugim podurhali proti ostenju Zidne sten .              

Z Edvinom sva jo splezala v nedeljo (Edvin je bil lokomotiva, jaz vagon). Smer v celoti ni težka, z izjemo detajla, kjer sem se jaz "švercala" oz. se potegnila za komplet, in znana prečnica. Sama smer veliko poteka levo in desno, kar naprej se nekje preči. Drugače pa je skala dobra, kompaktna. Tudi čez plate se lepo spleza. Raztežaji, kateri so lažji pa imajo ponekod kar nekaj naloženega šodra. V celotni smeri je zabitih klinov bore malo, v težjih delih pa jih ne manjka. Možnosti sidrišč (skoraj vsi so že zabiti) pa so super z vidika varnosti, saj si večinoma pod kakšno "streho".  Zadnji raztežaj se začne s kaminom, ki je nekoliko moker in sluzast , na koncu še krajša prečnica in ven na…

Včeraj sva s Špelo plezala Bavarsko smer v Triglavu. Štart iz Ljubljane ob 4h in ob 8:30 sva bila pod steno. Pred nama je bila ena naveza kar ni slabo za tako lep dan kot je bil napovedan. Medtem ko sva se pripravljala je prišla še ena naveza in ko sem plezal še ena in ta zadnja je naredila celo štalo. Že v prvem raztežaju sta arogantno prehitela predzadnjo navezo, ki je čakala, da se smer sprosti in nato še bolj arogantno mimo mene, ko sem bil na vrsti za plezanje. Potem sem jih nekaj raztežajev čakal, ko jima je uspelo prehiteti še prvo navezo. Vodja te arogantne naveze je bil član GRS in vsaj od takšnih bi pričakoval primernejše obnašanje in predvsem skrb za varnost, ki jo je ogrožal saj…

Dežurni kronik Metek sporoča: Za vikend sva se s Polijem odpravila na planino Zapotok, z namenom da bi v tamkajšnjih okoliških hribih potegnila dve novi smeri. Polno opremljena sva se iz Ljubljane odpravila v soboto ob 6ih zjutraj in bila ob 10ih že pod vstopom v novo smer v Zapotoškem vrhu. Smer ponuja dobro skalo, z lepimi prehodi med strehami in previsi. Ko najdeš vstop, je praktično ne moreš zgrešiti ker gre potem samo še naravnost navzgor. Na planino sva se vrnila okoli 4ih, nekaj pomalicala, si pripravila opremo za naslednji dan ter pametovala, kje naj bi potekala nova smer v Srebrnjaku. Noč je bila takšna kot so vse noči ki jih prespiš zunaj - neprespana, vendar sva imela vsaj družbo…

V soboto smo z Miho in Zalo plezali Severni raz naveze Krobath-Metzger v Trbiški Krniški Špici. V isto goro me je pred tremi leti peljal Robi plezat smer Crozzoli-Zaccaria, ki je bila zame prva hribovska smer in se mi je takrat zdela popolnoma podrta in neskončno dolga. Kljub temu, da je Krobath-Metzger njena soseda, je skala skozi celo smer zelo dobra. Nas je pa Miss Julijcev vseeno kar namatrala.   Dostopali smo od koče Pellerini, kjer smo spali iz petka na soboto. Moja prva skrb je bil kamin, ki naj bi bil vedno moker in zoprn. Kamin je bil začuda precej suh - le v spodnjem delu je bil malo sluzast in brez ruzaka je kar šlo. Po težavnosti bi ga primerjal s tistim v smeri…

Včeraj, tretjega kimavca, sta Anže (d'original) in Dalenjc (tudi d'original) lezla Spominsko smer v NŠG. Skala v smeri je večinoma kompaktna, le nad drugim kaminom in nad zadnjim detajlom je nekaj krušljivih naložb . V kaminih pridejo prav metulji, sem ter tja se najde kakšen sumljiv klin, tudi jebice sa da ponucat,... Težavnost smeri ne popušča do vrha, njima jo je dodatno začinila mestoma mokra stena . V celi steni sva bila sama, tako da ni bilo motenj komunikacije .                               

Včeraj sva z Edvinom plezala Madono v NŠG-ju. Skala je super, kompaktna, dobra za plezanje na trenje. Le začetek drugega cuga je nekoliko krušljiv.  Prečka je zanimiva, z manjšimi stopi, je sicer nekaj manj opremljena s klini, pač kjer je možno varovanje. Po koncu prečke, ko gre smer nazaj vertikalno, v skali najdeš polno lukenj, kjer zopet ni možnega varovanja, a se po teh luknjah podajaš kakor po lestvi. Vmes je še en kratek previs, kjer se je treba nekoliko povleči. Smer je res lepa           

Z Dalenjcem sva danes preplezala novo smer v JZ steni Lešarjeve peči. Smer je dolga enih 400 metrov, v globalu pa naju ni navdušila s kvaliteto skale. Je pač klasična slovensko - hribovska, z nekaj odstavki fantastične skale in z nekaj odstavki krušljive . Ocenila sva jo V-/II-IV, ime pa "Nasvidenje prihodnjič" . Večino varovanja se da urediti s klini, na enem izmed sidrišč sva pustila en klin, vmes se pa najde tudi kako skalno uho, prav pride tudi kak metulj in zatič. Skratka, na koncu dneva sva zadovoljna s smerjo in kakor se reče: "Ni najlepša, je pa najina", hahaha .