Kaj se dogaja

V soboto, 4. velikega srpana 2012 smo se Petra, Primož, Robi in Gregor odpravili plezat Jesih-Potočnik smer na Debelo Peč. Najprej smo se ob sedmih zjutraj dobili na bencinski v Lescah in potem z enim avtom odpeketali v Krmo. Dostop je trajla kšno uro in ob nekje malo po deveti se je plezarija začela (nekateri bi sicer rekli da smo začel plezat ob dvanajstih oziroma pet do dvanajstih:).   Z Robijem sva šla naprej in Primož in Petra za nama, predvsem zato da nismo kej falil, kar se je v tej smeri že kar dogajal. No in poj smo plezal in občudoval floro in favno, med drugim se je po steni šetala tud velika debela miš. Ker je stena visoka 500m smo seveda mal rabil da smo gor pršli, kar je…

Včeraj sva šla z Miho v Veliko Mojstrovko. Zanimiv občutek, ko prideš iz prijetnega sončka v temačen zatrep Tamarja (prd, prd). Te ima, da bi raje zavil na Slemenovo špico. Ampak volja ni popustila. Vstop v smer sva našla brez tezav (PP markacije), potem sva sicer imela še nekaj orientacijskih težav, na trenutke se nama je zdelo krušljivo, je pa bilo fajn.

Z Barbaro sva šla v petek popoldan v Janc-Mali. Prva smer v tem hribu, ki ni podrta. Za popoldan je super. Če plezaš po fotki in ne po skici s spleta, nimaš kaj falit. Parkirala sva ob cesti pod meliščem, sestopila pa za tuneli po meliščih takoj navzdol. Z nekaj ovinki in lovljenjem idealnega toka melišča je bilo hitreje kot abzajl

Kaja, Petra, Robi in jaz smo se že v petek proti večeru skozi Žmavčarje povzpeli do bivaka pod Skuto (se kar vleče), se najedli, naspali in zjutraj navalili na Vzhodno smer v Mali Rinki. Gužva strašna, letečih kamnov ogromno (Petro imajo najraje), nekaj izpod nog in štrikov predhodnih navez, nekaj pa izpod nog treh gamsov, ki so pohajkovali po strateški polici nad spodnjim delom smeri. Štriki so se veselo prepletali, na štantih smo sklepali nova poznanstva, na čas se ni bilo vredno ozirati. Na pivo v Kamniški Bistrici smo prišli šele malo pred mrakom. Fotk skalovja je na spletu kar nekaj, kakšno z nami pa morda prilepijo ostali udeleženci. In seveda najpomembnejše: čestitke Petri za prvo…

Tečaj se je tudi letos odvijal na Kamniškem sedlu, in sicer med 4. in 7. Julijem, od srede do nedelje. Udeležilo se ga je 21 tečajnikov, med njimi smo 4 mesta zasedli tudi Železničarji, Gregor, Eva, Neli in Petra. Opremo katero smo imeli s seboj, smo na srečo poslali kar z žičnico navzgor na sedlo, ker bi sicer natovorjeni kot mule le preveč prisopihali po cik-cak poti, ki vodi do koče. Ko smo prišli do cilja, smo se po hitrem postopku razpakirali, si uredili ležišča ter se malo očedili, nato pa brž na večerjo. Po večerji je sledil kratek uvod v tečaj, kako bo le-ta potekal, predstavitev inštruktorjev, katerih je bilo 8, na koncu pa nas je vodja tečaja, Alen, razporedil po navezah, 1…

Od 7.7. do 13.7.2012 je potekal že tradicionalni plezalni tabor Dolomiti in sicer zopet v Cortini d'Ampezzo. Nastanjeni smo bili v že znanem kampu Rocchetta. Tabora se je udeležilo 21 članov od tega 8 tečajnikov, ki so letos prvič okusili dolomitsko skalo. Vsakodnevne aktivnosti nam je po večini krojilo vreme, ki je bilo letos maksimalno muhasto. Tudi vremenske napovedi niso bile najbolj zanesljive zato je nekatere kar pošteno namočilo že med plezanjem. Tudi predčasnih umikov s sten ni manjkalo. Kljub temu smo zlezli kar nekaj smeri. Predvsem smo se držali krajših, ki so omogočale tudi predčasni umik, pa tudi kakšna daljša se je našla vmes. Tabor je bil predvsem poučen za naše tečajnike.…

Danes smo se člani AOja , ki nismo v Kirgiziji, vrnili s plezalnega tabora v Cortini. Objavljam nekaj novic, ki sem jih zbral do sedaj. Sedaj bom novice objavljal sproti, kakor bodo prihajale. 7.7. Po pristanku na letališču so kar precej časa iskali hostel, kjer so prespali, nato pa odpotovali s kamionom proti Uralu. 8.7. Narin - 1.aklimatizacijska tura. Lepa, precej razgibana in visoka pokrajina z veliko jurtami. Ural precej trese -vibracije. 9.7. Premaknili so se čez prvo vojaško kontrolo na 3500m. 10.7. Aklimatizacijska tura na 4150m. 11.7. Danes so postavili bazni kamp. Malo jim je sicer nagajalo vreme, malo vpliv višine. Sicer poteka vse po načrtih. Ledenik je že pred njimi....vsi so…

Za napovedani naj vroč vikend smo se odpravili v Karnijske Alpe in sicer v Trogkofel. To je 2279m visok vrh nad smučiščem Mokrine. Plezali smo smer Severovzhodni raz z oceno 4 (te težavnosti nismo našli) in višine 330m. Smer je lahka in opremljena s svedri. Kakšen zatič včasih prav pride. Vrh hriba je precej razpotegnjen, razčlenjen in predvsem slikovit. Sestopili smo po eni od ferat, ki vodijo na vrh. Mimogrede sem si ogledal še bližnji bivak, ki je na vzhodni strani gore. Zbudili smo se v že kar toplo in soparno jutro in razmere so narekovale, da si omislimo bolj osvezujočo turo. Odpeljali smo se v Mauthen, ki je izhodišče za kanjon Mauthner Klamm. To je slikovit kanjon po kateri poteka…