Kaj se dogaja

Leto se je zavrtelo in z njim prvomajska, že kar tradicionalna, Provansa. Letos nas je zaneslo, kamor do sedaj Železničarji še niso šli plezat. No, jaz tako ali tako nisem vedela kam se gre, dokler nisem bila tam. Sem se samo priključila, tečajnica, ker sem si zaželela videt kako zgleda enotedenska plezarija. Šli smo v Var, francoski departma, ki leži v južnem delu regije Provansa-Alpe-Azurna obala ob Sredozemskem morju. Na pot smo se odpravili z avtomobili, preko Padske nižine in do naše "štant baze". Le-ta je bila kamp Les Blimouses, kaj pomeni, ne znam napisat, ker ne razumem francosko, me pa spominja na neke modre miši. Kamp se nahaja v bližini vasi Callas, skrit med drevesi. Poleg…

Kot je bilo že napisano, smo v soboto plezali v Mrzli gori smer Avrikelj. Z mano na vrvi je bil Anže a.k.a. Stari . Smer je lepa, fajn nabita in kratka. Ravno prav za te dni, ko ploh prežijo za vsakim vogalom .       

V soboto smo se dve navezi (Robi, Grega, Blaž) in (Poli, Anže) odpravili v Kamniško-Savinjske Alpe. Podali smo se v smer Avrikelj, ki leži v južni steni Mrzle gore. Dostopa ni veliko, se pa vseeno zadihaš, če vodi Poli.  Smer je lahka (IV+/III-IV), dolga okoli 150m, za kar smo porabili okoli 2 uri. Na nekaterih odsekih je bila smer še nekoliko mokra, nekaj je bili tudi krušljive skale in naloženega kamenja. Smer je v celoti dobro opremljena s klini, tako za vmesno varovanje, kot za postavljanje sidrišč. Potrebovali smo samo nekaj zatičev, frenda in en klin, ki sem ga izbil z mojim novim kladivom.   V planu smo imeli splezati še smer v Frenkovih ploščah, vendar smo se zaradi vremenskih…

Malo pozno a vendar . V nedeljo po izpitih smo peljali novo pečene pripravnike plezat. Z mano na vrvi sta bili Eva in Neli, podali smo se v Humar - Škarja. Punci sta spoznali, da je plezanje v steni malce drugačno od plezanja v plezališču. Malo ju je tudi "navijalo" v roke zaradi izbijanja klinov, ki sem jih pač zabil z velikim Z, haha. Punci sta se izkazali in upam, da tudi uživali v ambientu in vremenu . Bil je lep zaključek izpitnega obdobja .       

Letos smo si za praktični izpit letošnje alpinistične šole sposodili poligon GRS Kamnik v Kurji dolini. Na petih delovnih točkah je izpit opravljalo 21 tečajnikov. Med tem, ko smo nosilci posameznih točk odločali ali smo bili z delom tečajnikov zadovoljni ali ne, so nam tečajniki pripravili piknik. Naslednji dan smo tiste tečajnike, ki imajo preveč časa in ga lahko zabijejo za tako nekoristne aktivnosti, kot je alpinizem, peljali v hribe. Takšnih tečajnikov je bilo 9. Razpršili smo se po Koglu, JV steni Planjave in Staničevem vrhu.  

Na drugega maja dan sva se z Jašo spravila pogledat Z steno Storžiča. Glede na opis ponuja lepo plezanje v dobri skali in tako tudi dejansko je. Moram priznat, da sem bil precej presenečen na lepoto prehodov in kvaliteto skale. Sicer svedri v smeri malo kazijo vse skupaj ampak "šta je, tu je" kakor bi se reklo v starih časih . Plezala sva pa kombinacijo Direktne in Lojzkove smeri. Bilo je fajn. Za konec sva skočila še na vrh Storžiča in čez Škarjev rob nazaj v dolino.      

Z Metkom sva del praznikov preživela v Dolomitih nad Cortino. Napoved je obetala lepo vreme in nisva bila razočarana. Oba dneva je bilo sonce in jasno nebo, skala skuha in topla, pod stenami in na dostopu sicer nekaj snega ampak ne preveč. Sončna krema je prišla kar prav . Tako sva v dveh dneh splezala štiri smeri in uživala v super skali. Neke gužve ni bilo opaziti , samo v soboto je bila še ena naveza v sosednji steni, pa nekaj posameznikov se je sprehajalo po ferati na Col de Bois. Skratka super je bilo .                 

V soboto sva z Lukom zlezla Slovensko smer v Severni steni Triglava.Razmere so bile,glede na klavrno višino snežne odeje, nad pričakovanji.Smer postreže z več skalnimi skoki med njimi trije malo bolj tečni in  razgibano plezarijo,sneg,skala,led.Napredovala sva hitro,v skoku pri Belih platah sva  prehitela navezo,nato po Bučerjevi steni čez zadnji daljši skok v Slove nsko grapo,za njo pa po (staroslavnem) Prevčevem iztopu na vrhu stene iztopila ob 10.30.Na toplih sončnih žarkih sva pojedla vsak svoj sendvič za tovariša,ter zatem preko Kotla gazila do Staničevega doma,od tu sva skočila še na Begunjski vrh,2460 mnv. Sestop čez prag v dolino za Cmirom, nama je vzel kar nekaj časa,saj sva…