Kaj se dogaja

V soboto sva s Primožem obiskala J steno Staničevega vrha 1820m. Vremenska napoved je sicer obljubljala meglo, mraz in nič sonca, ampak se nisva dala.   Splezala sva smer v duhu razmer Mrzlo postaja, V, 150m. Če obiščeš te kraje je obvezen ogled Kovačnice in preduha čez steno. Prvo je votlina z oknom skozi katerega poteka smer, drugo pa je rov skozi cel hrib. Na drugi strani imaš lep razgled na J stran Planjave in Repov kot. V najinem primeru sva sicer videla samo meglo.   Smer je opremljena s svedri, da pa se uporabljati ušesa. V prste je nohtalo, ampak na vrhu sva bila poplačana z razgledom, saj se je megla razkadila za 5minut. Dom v Bistrici je trenutno zaprt, pivo se da dobiti v…

Ker se jesen še kar noče posloviti, smo to dejstvo v soboto, 19.11.2011, Nika, Bošte, Domen in jaz prav lepo izkoristili. Šli smo pogledat južno steno Novega vrha, neizrazite vzpetine v grebenu med Črno prstjo in Rodico. In celo soboto uživali v topli skali, lepem razgledu in odlični plezariji. Ker vodnička nismo imeli, smo uporabili kar Miheličeve Slovenske stene. Nika in Bošte sta najprej zlezla Čufer-Fon(VI+/IV+), 120m), midva z Domnom pa izredno lepo zajedo z imenom Smer pojoče travice(VI-/V, 120m), nato pa smo smeri še zamenjali. Skala je dobra, smeri pa opremljene. Prav pride kak metulj (frend). Vsekakor bomo sem še prišli.                              

Prejšnjo soboto, 15.10., se je sicer obetalo mrzlo, a lepo vreme, zato sva z Boštejem hotela še malo poplezati v hribih. Predlagal sem Korošico in kakšno izmed množice smeri tam okoli. Na dostopu mimo planine Podvežak sva se malo zagledala v JV steno Velikega vrha na Dleskovški planoti. Bila je namreč lepo obsijana s soncem in ko je Bošte omenil, da je na plezanje.net videl opise smeri, sva jo za začetek mahnila v to steno. Ker opisov nisva imela, sva šla kar tam, kjer je bilo videti najlepše. Skala je bila  pakleniško fenomenalna in prijetno topla. Doma, po ogledu slike in smeri na plezanje.net sva ugotovila, da bi lahko šlo za prvenstveno, nastala je Sončna smer (IV+/IV-, 100m), žal…

V četrtek sva z Boštom zavila v Planjo. Za cilj sva si izbrala smer v njenem skrajnem desnem delu, Centralni kamini imenovano. Dostopila sva po rdeči grapi, kjer poteka Trentarska (II) in v dobrih 2 urah stala pod izbrano smerjo. Ker se nama je zdel vstopni kamin pretežak, sva vstopila v steno levo od kamina in nato nadaljevala po zajedah in ploščah (vedno levo od kaminov) do roba stene. Smer ni napačna, če je prvenstvena bo nosila ime Meglena. Ocena smeri je III/IV, višina pa 200 m. Med plezanjem se je poznalo, da je že oktober, saj naju je malo treslo in zeblo v prste na rokah .        

Zasledil sem, da sta zakonca Relja 24.9. splezala in opremila novo smer v JV steni Planjave. Tri križci za dobro opremljenost in tri plusi za odlično skalo so naju s Klemnom v nedeljo prisilila, da sva jo šla od blizu pogledat. Smer teče po gladkih in položnih platah desno nad veliko votlino, ki se jo vidi s poti na Srebrno sedlo. Takoj ko sva prišla do votline, so svetleči svedri in prah od vrtanja pod njimi izdali novo smer. Prvih 10 m smeri je ključnih, saj se je potrebno povzpeti preko krušljivega previsa. Ta del je zelo na gosto navrtan, zato je predvidena možnost tudi za A0. Preostanek raztežaja in še dva naslednja potekajo po gladkih plateh – čista uživancija. Zadnji raztežaj pa se…

Ker sem bila edina gospa na letošnji ledeniški turi, me je doletela čast povzeti ustvarjene vtise. Glavne ledeniške značilnosti: -          vreme je bilo sončno in razmeroma toplo tudi ponoči -          občutja na ledeniku nekako sovpadajo s temle -          ledenik je puncam prijazen -          priporočam galon kondicije (delam na tem) in dobro spalko -          morda ni potrebno nositi 4L vode s sabo   Potek ture:   Štartali smo zarana iz LJ in brez večje gneče prispeli na začetek vzpona. Fantje so hitro prispeli do Stüdlhütte, medtem ko smo si nekateri (z več ljubiteljstva do opazovanja narave, svizcev in turizma) vzeli nekaj več časa. Po kratkem postanku v koči smo se podali…

Splet okoliščin je želel, da sem v prvih dveh obiskih Triglava ostal brez vrha. A nič ne de! Čas je prinesel novo priložnost in včeraj (v nedeljo) sva se s Klemnom (AO Radovljica) odpravila v Slovensko smer. Ponovno sem se pod ogromno steno počutil neznatno majhnega, ampak pogled na znane linije (iz literature) je takoj sprostil napetost. Vstopila sva šele ob 9ih, a vseeno kot prva. Za nama sta bili še dve navezi. Do Zlatorogovih polic sva hitro priletela brez naveze in v smeri res uživala! Nadaljevala sva naravnost skozi Slovensko grapo in kmalu so se izgubile sledi predhodnikov in svet je postal bolj temačen in divji kot poprej. Snega v grapi je malo in se ga da zobiti. Drugi navezi sta…

Včeraj, 25. 9. sva z Boštjanom (AO Radovljica) plezala v Steni. Stari frend Boštjan me je prosil, da bi rad kaj zlezel tudi naprej, ker se je celo sezono "šlepal", pa sva šla v smer zmerne težavnosti, kjer ni šodra, z logično linijo, dobro skalo in opremljenostjo (mal PRja ), torej Bavarsko (IV+, 500m) z Cimer Janovim izstopom. Boštjan si je vzel cajt, zato sva lezla kar dolgo, a sva bila še vedno z mrakom v dolini. Kar pa je presenetljivo, je dejstvo, da sva bila v Steni sama (!!). Prav zares, nikjer ni bilo slišati kakih povelj ali petja klinov. Res je po koledarju malo pozno za velike severne stene, a so bile temperature čisto znosne, zeblo v prste ni, stena je bila suha, dan pa čudovit…