Kaj se dogaja

V četrtek sva z Boštom zavila v Planjo. Za cilj sva si izbrala smer v njenem skrajnem desnem delu, Centralni kamini imenovano. Dostopila sva po rdeči grapi, kjer poteka Trentarska (II) in v dobrih 2 urah stala pod izbrano smerjo. Ker se nama je zdel vstopni kamin pretežak, sva vstopila v steno levo od kamina in nato nadaljevala po zajedah in ploščah (vedno levo od kaminov) do roba stene. Smer ni napačna, če je prvenstvena bo nosila ime Meglena. Ocena smeri je III/IV, višina pa 200 m. Med plezanjem se je poznalo, da je že oktober, saj naju je malo treslo in zeblo v prste na rokah .        

Zasledil sem, da sta zakonca Relja 24.9. splezala in opremila novo smer v JV steni Planjave. Tri križci za dobro opremljenost in tri plusi za odlično skalo so naju s Klemnom v nedeljo prisilila, da sva jo šla od blizu pogledat. Smer teče po gladkih in položnih platah desno nad veliko votlino, ki se jo vidi s poti na Srebrno sedlo. Takoj ko sva prišla do votline, so svetleči svedri in prah od vrtanja pod njimi izdali novo smer. Prvih 10 m smeri je ključnih, saj se je potrebno povzpeti preko krušljivega previsa. Ta del je zelo na gosto navrtan, zato je predvidena možnost tudi za A0. Preostanek raztežaja in še dva naslednja potekajo po gladkih plateh – čista uživancija. Zadnji raztežaj pa se…

Ker sem bila edina gospa na letošnji ledeniški turi, me je doletela čast povzeti ustvarjene vtise. Glavne ledeniške značilnosti: -          vreme je bilo sončno in razmeroma toplo tudi ponoči -          občutja na ledeniku nekako sovpadajo s temle -          ledenik je puncam prijazen -          priporočam galon kondicije (delam na tem) in dobro spalko -          morda ni potrebno nositi 4L vode s sabo   Potek ture:   Štartali smo zarana iz LJ in brez večje gneče prispeli na začetek vzpona. Fantje so hitro prispeli do Stüdlhütte, medtem ko smo si nekateri (z več ljubiteljstva do opazovanja narave, svizcev in turizma) vzeli nekaj več časa. Po kratkem postanku v koči smo se podali…

Splet okoliščin je želel, da sem v prvih dveh obiskih Triglava ostal brez vrha. A nič ne de! Čas je prinesel novo priložnost in včeraj (v nedeljo) sva se s Klemnom (AO Radovljica) odpravila v Slovensko smer. Ponovno sem se pod ogromno steno počutil neznatno majhnega, ampak pogled na znane linije (iz literature) je takoj sprostil napetost. Vstopila sva šele ob 9ih, a vseeno kot prva. Za nama sta bili še dve navezi. Do Zlatorogovih polic sva hitro priletela brez naveze in v smeri res uživala! Nadaljevala sva naravnost skozi Slovensko grapo in kmalu so se izgubile sledi predhodnikov in svet je postal bolj temačen in divji kot poprej. Snega v grapi je malo in se ga da zobiti. Drugi navezi sta…

Včeraj, 25. 9. sva z Boštjanom (AO Radovljica) plezala v Steni. Stari frend Boštjan me je prosil, da bi rad kaj zlezel tudi naprej, ker se je celo sezono "šlepal", pa sva šla v smer zmerne težavnosti, kjer ni šodra, z logično linijo, dobro skalo in opremljenostjo (mal PRja ), torej Bavarsko (IV+, 500m) z Cimer Janovim izstopom. Boštjan si je vzel cajt, zato sva lezla kar dolgo, a sva bila še vedno z mrakom v dolini. Kar pa je presenetljivo, je dejstvo, da sva bila v Steni sama (!!). Prav zares, nikjer ni bilo slišati kakih povelj ali petja klinov. Res je po koledarju malo pozno za velike severne stene, a so bile temperature čisto znosne, zeblo v prste ni, stena je bila suha, dan pa čudovit…

Zadnji dan poletja (četrtek) sva z Vilijem porabila za obisk Velikega Oltarja. Dopoldan so bile temperature že precej jesenske:) Pristopila sva skozi Veliko Dnino in res kakor koli se obrne je do stene 4 ure (po alpinističnih, ne planinskih časovnicah). Strmo melišče na koncu Dnine ti kar požene kri po žilah (verjetno bolje ko je zasnežena). Mihelič je opisu poteka smeri namenil slabe štiri vrstice, tako da pusti kanček negotovosti. Iz zatrepa je potrebno izbrati najširši žleb, ki pelje proti škrbini. Ko pridemo do prvega plezalnega dela (ki je tehnično najtežavnejši, ampak nudi odlično skalo) hitro opazimo nekaj klinov. Naprej do grebena in še nekaj metrov po njemu so oprijemi bolj…

Tokrat sva se Primožem podala v Jalovec in sicer Severovzhodni raz. V spodnjem delu  do kegljišča nisva dostopila po Hornovi oz. običajno, ampak sva izbrala bolj direktno varianto, kjer se leze en IV in en V+ cug. V cug V+ direktno vstopas pri manjsi lopi in po 15 metrih prečiš v 10 metrsko precnico in potem  se 10 metrov gor po kaminu in potem se kar na enkrat znajdes na ogromnem kegljišču. Vmes je pa se en stant narejen iz enega frenda, ki  je isti kot frend v zadnjem cugu raza pa se neke rumene gurtne visijo dol. Raz je lep, skala je kar kompaktna vendar, ko ga plezas, ni tako izrazit kot ce ga gledas iz doline. Ves cas se potikas malo po severni oz. zahodni strani razu. Comicijeva…

Ob šestih zjutraj smo se dobili na Grudi. Z načelnikom sva bila zmenjena, da za mojo izpitno turo za starejšo pripravnico splezava Debelakovo v Veliki Mojstrovki. Ker eden ni nobeden in sta dva premalo za žur, pa ker se je obetal lep dan in je treba izkoristiti priložnosti poletja, sta šla zraven še Mare in Poli, ki sta jo mahnila v Malo Mojstrovko. Dostop je sicer res nekoliko daljši, vendar ne posebno zahteven, če le udeneš pravi prehod, ki te pripelje na gruščnato gredo pod steno. Žreb je določil, da je Robi dobil prvi raztežaj in s tem tudi večino šodrastih in orientacijsko bolj zahtevnih raztežajev v odprti steni, meni pa so pripadli plezalsko lepši, vključno s crux-om, ki upravičuje…