Kaj se dogaja

Sobota se je komaj dobro začela, ko me ura ob pol treh vrže pokonci. Ojej, ojej si zabrundam u brk in zapojem "Trd je moooooooj, alpinistični kruh. Ko vstajal sem s postle, sm dobu pruh". Grem u kuhno, spokam klobaso in kruh, spijem šalco mleka, zmeljem eno jabolko in ob treh se s Ščuko že peljeva v Ljubljano. Tam se naložimo v Robertotov avto in dalje proti Jesenicam, kjer poberemo Sefaj Davida - Dedija (AO Jesenice). Po krajših zapletih ga končno najdemo in že drvimo v Krmo. Parkiramo nekaj čez peto uro…

REPORTAŽA ENEGA PESNIKA Tu je štorija o eni plezariji fini, ku bo se trudla bit napisana u eni rimi, taku da se bo lahku zgudilu, da ne bom rime najdu in bom napisu puzimi, ker tu se rima na rimi, rima pa zgleda taku kukr ku se guma na gumo z neostikom nalima. Torej, sva šla jst in Kronglc iz AO Rašice na ta petek sončni topli probat najdet kako smer, ki najini telesi bi zlezti jo zmogli. In tako prijezdiva u lepi, udobni, beli škrinji na prelaz, Vršič imenovani, da zlezeva Smer po zajedi u Šitnih glavah severni steni. Ura je deveto zjutri proč odbila, ko sva se u tisti klanec strmi…

SPET NA ŠTRIKU Z ROBERTOTOM MANIFIKOM Teden je naokoli in v soboto zjutraj je budilka spet kratila moj težko prigarani počitek in me gnala ven iz tople postelje. Ja nič, pametnejši kao odneha zato vstanem, se oblečem in grem v kuhinjo. Skonzumiram nekaj hrane, kar ostane vržem u vrečko in v ruzak. Srebrna puščica drvi po ovinkih in ravninah vse do metropole, kjer pobašem še Robertota in gasa naprej. Malo pred osmo zjutri pustiva avto na ovinku, oprtava brašno ter pešaka u breg. Med dostopom razvijeva načrt…

Kaj nej rečem? Spet je na delu glavni pisar ferajna in spet bom naložu taku, da boste kumi pelali dumou vse kar boste tle prebrali. Taku je tu in nč drgači. Ja spet so zvoniki tolkli osmo uro zjutraj, ko je bla zasedba pred ferajnom še zelo redka. Čemu gre pripisati to zamujanje si vrhovi ferajna še danes niso enotni. Določene struje namigujejo na nočno turnejo po ljubljanskih beznicah, dasiravno trdnih dokazov za te domneve ni. Drugi so spet pripisovali zamudo neurejenim prometnim razmeram v…

*sledeči sestavek vsebuje obsceno izrazo in frazoslovje. Ogled fotografij dovoljen vsem, branje sestavka dovoljeno samo starejšim od 18 let, mlajšim pa le v družbi staršev! Ta scena se je začela uni dan, sreda je pučasi šla h konci, ku smo se na ferajni malu menli kam bi šli za vikend. No in taku sva se z Izziyem zmenla da greva u Kogel malu pretegnt stare revmatične kusti. Ideja je bla, da bi šla Direktno lezt. OK. Zmenva se, da se dubiva u suboto ub sedmi zjutri na pumpi ta veliki…

Prvomajska ekspedicija AO Železničar v Provanso 18 udeležencev: The Lipe family (3), Robi, Borja + Neža, Drago + Martina, Olga, Janko + Irena, Katra, Gita, The Klabči family (3), Barbara in Mojca (sestrični - članici AO Rašica); Prvomajsko lazenje po provansalskih plezališčih smo letos nadaljevali z obdelovanjem gore Sainte Victoire (beri >Sveta Viktorija<) pri mestu Aix en Provence. Od daleč smo jo ogledovali že lani, ko smo drveli mimo po avtocesti, vračajoč se z Alpilov (glej reportažo Les Alpilles 2004). Vsekakor je izgledala zelo plezalno…

... ali če misliš, da boš prebral kako smo plezali se motiš, ker boš zvedel kaj se je dogajalo v zakulisju odmaranja u Pakli. Ta štorija se je začela 28. aprila 2005-ga leta ub sedmi zjutri ku me je klicu Ščuka, me zbudu in prašu če sem napravlen. Kot iz topa sem mu suvereno vrnu da ne. Dečko se malu razhudi in reče da nej se naštimam, ker je klapa že na obvoznivci in čez pol ure bodo tle. Aaaaaaaaaaaa, se dvignem iz postle, namečem opremo na kupc, stlačim u ruzak, pujem neki kar je podobnu zajtrki in…

Konec februarja smo se odpravili na Slovaško. Sneg, zimske radosti, uživancija. Člani odprave smo bili: Mare, Polona, Marica, Simon, Stevo, Barbara, Kamila, Luka. V soboto 26.02. smo pričeli s pakiranjem pri Stevu in sproducirali poln kombi z ogromno kupolo na strehi. Že pri Trojanah so nas označili za kajakaše... Potovali smo okoli 12 ur. Nekateri s(m)o prijetno spali. Kot pravi avanturisti smo vedno jedli pred restavracijami. Razume se, da vse domače. Niso manjkale klobase, pecivo, špeh, mleko, …