20 avgust 2018, 16: 20

Centralni steber v Lepi Špici Izpostavljeno

Napisal

Po dvotedenskem podolomitskem premoru sem že komaj čakal, da ponovno kaj zlezem. Stabilno avgustovsko vreme je bilo idelano tudi za kakšno daljšo smer. Tako sva se z Boštom odpravila na drugo stran Vršiča. Pot nas je iz Konca 1,5h vodila preko res lepe, nedotaknjene in s prvimi jutranjimi žarki obsijane Ravne doline do melišča pod smerjo. Kljub oddaljenosti in malo daljšemu pristopu, smo si steno delili s še 2 navezama ČAO deklet. 

Sama smer je v prvih 100-150m lahka (I-II) in sva jo premagala nenavezana. Ko se vse skupaj postavi malo bolj pokonci. se naveževa in že v prvih metrih ugotovim, da bo potrebno, kar hitro pozabiti dolomitsko in se privaditi na krušljivo slovensko skalo :) Po naslednjih dveh raztežajih (IV-/III) sem zavoljo stopanja na manjše in stabilnejše stope in hitrosti obupal nad pristopnimi čevlji in nadaljeval v plezalkah. Skala v nadaljnih nekaj raztežajih ni bila nič boljše, izboljša se šele po prečenju v desno do kamina. Zadnjih 200m je vrhunskih, smer se postavi malo bolj pokonci, skala postane boljša in razgledi so vse bolj nori. Tukaj nas smer po zajedi pelje proti vrhu. Za izstop iz zajede je Bošt izbral, kar direktno (težjo) varianto, čez previs, ki me je navdušila in dodala piko na i preplezani smeri. Na vrhu smo v lepem in sončnem vremenu uživali v pogledu na Julijce in Ledvičko pod nama, ki je prav prijetno vabila. 

Sestopila sva s poplezavanjem po Tumovi smeri (300m, II-III), ki ji je sledila dolga pot do avta. Vmes sva se še posladkala z gozdnimi jagodami in borovnicami in osvežila s prav prijetno hladno izvirsko vodo. Celodnevna tura je navdušila s svojo naravo, razgledi in samo smerjo! Priporočam :)

Nazadnje urejano na 20 avgust 2018, 17: 31
Prijavite se za komentiranje
© 2024 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani dpoint.si