Plezali smo:

Liza in Mlaka: SZ steber; IV+/III-IV, 450m 7h

Weiss in Matic: Centralni steber V-/III-IV, 500m 6h

V sredo smo na ferajnu iskali soplezalce in ideje za vikend plezanje. Oboje smo uspešno našli. Tako smo dve navezi že v petek pozno popoldne se odpeljali čez vržič v Zadnjo Trento. Z dobrim tempom smo bili v dobri uri na planini Zapotok, navili budilke in se odpravili spat. Budilka je bila zgodnja, zajtrk skromen in zopet pot pod noge.

Z Mlako sva potrebovala še dobro uro do stene, na ta račun sva si vzela tudi več časa za pregled stene in potek smeri, ki potem pod steno seveda izgleda čisto drugačen. Začetek smeri sva hitro udela in že plezam prvi raztežaj. Prvi štant pride hitro, glede na skico se odločim da potegnem do drugega. Pa tudi ta pride že v naslednjih 10ih metrih. Ker nisem bila prepričana če je višje še eden, štantam. Mlaka seveda najde naslednji pravi štant še malo višje. Čez celo smer najdeva ogromno štantov, poleg tistih že vrisanih, pa tudi veliko klinov za vmesna varovanja. Prvi detajl IV- se mi je zdel skoraj težji kot IV+ ampak gotovo nisem našla prave tehnike... Začuda nama orientacija v smeri ni delala težav, glede na časovnico 7 ur pa nisva bila med najhitrejšimi, nekje sva obrala težje 'varjantice' ki so nama vzele več časa. 

Na vrhu sva si vzela čas za malico in počakala Weissa in Matica da smo skupaj sestopili. Zaradi rahle utrujenosti in dejstva da smo bili vsi prvič v Srebrnjaku, smo se odločili za abzajl. Prvi je bil dolg 60m, drugi okoli 15m, zadnji pa 25m. In ko smo mislili da je zoprn del končno za nami se je šele začelo. Ne boj na požiralniku ampak boj z ruševjem. Pot je namreč že kar dobro zaraščena in če med plezanjem nisem pridelala nobenih modric, sem nadoknadla med ruševjem. Za malico na vrhu in seloten sestop smo skupaj porabili kar 3 ure in vso vodo. Na planini smo se rehidrirali, pospravili in v spremstvu grozeče nevihte sestopili. Pri avtu smo bili okoli 19.te ure; suhi, utrujeni, in lačni. Zadnje smo popravili še v Naklem v piceriji Bolero. Konkretna tura, fajn družba in novi kraji... bo za ponovit :)

Še Weissov komentar smeri: 

Ker je prišlo v Bratovski smeri do podora in se tudi nisva želela gužvat v SZ stebru sva izbirala med smerema Maček muri in Centralni steber. Ker je opis obljubljal kompaktno skalo in logične prehode sva se odločila za slednjega. Opis in skica smeri se glede začetka smeri malo razlikujeta, tako da sva izbrala vstop levo od vpadnice žleba po poraščenem svetu do prvega kamina, kjer sva si tudi nadela vso železje. Smer je dobro sledila opisom, manj pa skici, tako da sva po logičnih prehodih sledila opisu.  V spodnjem delu smeri gre večinoma za lažje poplezavanje, ki ne doseže IV stopnje. Težave predstavljata le precej krušljiva in naložena skala. Višje pridemo do kaminov in zajed, kjer skala postane malo bolj kompaktna in plezanje bolj sproščeno. Dodatna popestritev so blagi in ne preveč zahtevni previsi. Ključni del smeri se nahaja nad zadnjim stolpom, kjer nisva prepričana, če sva sledila skici oziroma opisu. Iz nekakšne grape sva zavila desno na ploščo in po njej 5m navzgor (IV+, mogoče V-), prečila 5m v desno in po kaminu 10m navzgor do udobne police (IV), kjer sva našla klin. Nato pa skozi naslednji kamin naravnost čez previs (IV+) proti vrhu (2 raztežaja). 
Smer ni preveč navdušila pa tudi razočarala ni. Glede na to, da je smer precej naložena in skala na delih precej krušljiva je na lažjih delih potrebna še dodatna previdnost. Glede na to, da gre za eno prvih ponovitev, sva se precej namučila z zabijanjem in izbijanjem klinov. Trem klinom v smeri sva dodala še dva nova, enega v raztežaju pod macesni in enega v plati.