Lokacija dogajanja je bila na, za mnoge nezanimivem, Velikem vrhu na Dleskovški planoti. Z velikim veseljem Veliki vrh obiskujem tako s turnimi smučmi kot plezalno, saj je zaradi svoje oddaljenosti v notranjost oaza miru in spokojnosti. Dostopa je za dve uri lahke hoje, tako s Planine Ravne kot Planine Podvežak. Lansko leto smo, v lahkotnem jesenskem vikendu, s Petro – Cigo in Jelenkotom v sklopu bivakiranja napadli JZ steno. Splezali smo smer Smer mimo oken IV/III-IV, 120 m in Smer nad breznom IV/III-IV, 120 m. Za kaj več se nam zaradi prelepega prostora za bivak in želje po druženju ob tabornem ognju ni dalo. Ker je ostala na drugi strani Velikega vrha tudi že začrtana smer nepreplezana sem letos predlog zopet predstavila, tokrat v duhu mojega napredovanja. Predlog je bil s strani Jelenkota sprejet in že sva šibala, tokrat v V steno.

Plazala sva smer Vzhodna, IV-/II-III, 230 m. Cilj je bil plezanje kot prvi v navezi, postavljanje vseh mogočih varoval in sidrišč, skratka učna ura. Seveda moja, ne Jelenkotova ?. Jelenko je bil zelo potrpežljiv in poln koristnih nasvetov, ko pa je prišel na svoj raztežaj pa ga je nekoliko začinil s pristopom »gremo mi po svoje«, da mu ni bilo dolgčas.

Veliki vrh je idealen za prve korake v samostojno plezanje kot prvi v navezi, v izpolnjevanju postavljanja vseh mogočih načinov varovanj in sidrišč. Skratka smer je odličen poligon za učenje, saj ni izpostavljen in ga močno priporočam alpinistični šoli ali prvim korakom v plezanju v navezi kot prvi. V Velikem vrhu ti ni dolgčas, saj ponuja tako platke kot borbo z ruševjem, prijeten sestop in bivakiranje. Ponuja ti celo smer ocenjeno s VI+/V Zlata maturantka. Za bolj napredne pa je sosednji Črni vrh, kjer najdeš smeri z detajli do VI-.