Od 13. do 19. februarja 2023 se je deset Železničarjev mudilo v Colfoscu in okolici in napadalo dolomitski led. Slapovi so bili večinoma dobro narejeni, saj se je odjuga šele začenjala, čeprav se je zadnje dni že poznalo, da so jim štete ure. Plezali smo v različnih navezah, večinoma ledne slapove od ocene WI3 do WI5+ - nekatere večkrat, ker so bili tako zelo fajn (Demoklejev meč WI4+/WI5 140m, Lujanta WI4+ 100m, Onda su Onda WI3 100m, Pisciadu WI4 105m, Solo per Pochi WI4+ 110m, La Piovra WI5+ 130m, Cascata del Tunnel WI4 250m). Led je bil večinoma za vriskat, mestoma pa tudi trd, krhek, tanek – drugače bi bilo že prelepo. Ko nam je bilo ledu dovolj (ali pa je bil predaleč) pa smo se podali tudi v mikse (npr. Via senza nome IV/4 M4/5 250m). Kratke dostope do nekaterih slapov v Colfoscu je popestrilo prečkanje smučarskih prog s švigajočimi smučarji in deskarji, ki jim ob pogledih na čudne ljudi v gojzarjih s štriki in cepini na nahrbtnikih ni bilo nič kaj jasno. Ko so močni in pogumni splezali že vse na dosegu roke, so se lotili miksov in daljših dostopov, pri katerih je prišlo tudi do spraševanja, če je sploh še kaj ledu. Na koncu smo ga vedno našli. Vreme je fantastično sodelovalo, sonce je razvajalo smučarje na progah, mi pa smo se, kot je običajno pri lednem plezanju, mudili v senci – zeblo kljub temu ni, saj so bile temperature okoli ničle in tudi kar nad njo. Zvečer smo se obiskovali s hriba na hrib, se spotikali ob tihožitja sušeče se opreme, tradicionalno pekli palačinke in kovali načrte za naslednje dni. Kljub kratki ledni sezoni lahko rečemo, da smo jo konkretno izkoristili. Invazija Alpinist/-ke na Dolomite je bila uspešna.

V Dolomitih smo plezali: Matic Dolinšek – Doli, Gašper Kurež, Matej Pivar, Vesna Meden – Komandos, Matej Gorenšek – Metek, Miha Kavčič, Toni Kavčič, Saša Požun – Liza in Marko Žličar – Žličko.

Posebna zahvala gre poškodovani članici Nini Durini, ki je v zadnjem momentu z izjemnim angažmajem izvohala dva vrhunska apartmaja z razgledom!