V nedeljo, 31. maja, sva z Maticem Dolinškom plezala smer Lijak v Rušici. Matic je prespal kar v bivaku, saj se je že prejšnji dan potikal po hribih. Dobila sva se ob 7.30 pri bivaku pod Špikom, ker so bile za popoldne napovedane plohe.
Dostop je bil kratek, začetka smeri pa ni bilo tako preprosto najti, saj leži bližje Kuštrasti smeri, kot bi si človek predstavljal. Dogovorila sva se, da bova plezala izmenično, prvi raztežaj (V-) pa je pripadel meni. Plezanje je resno, skala je dobra, orientacija v prvem delu smeri pa enostavna. Slediti je treba izraziti zajedi, vse dokler se smer ne združi s Kuštrasto in teren postane nekoliko lažji. Od tistega navrtanega sidrišča ne smemo slediti klinom, ki vodijo poševno levo navzgor, temveč se moramo nekoliko spustiti in po travnati gredi prečiti približno 20 metrov v desno. Tam je urejeno sidrišče.Prav to napako sva naredila midva, zato sva morala približno 20 metrov abzajlati nazaj do prejšnjega sidrišča. Ob ponovnem pogledu v desno sva le našla pravo linijo.
Pred nama je bil še najbolj markanten in impresiven del smeri – tako imenovani Lijak. Gre za skoraj zaprt, približno 30 metrov visok žlambor z ostro in kompaktno skalo. Od daleč je delovalo, kot da v njem ni možnosti za nameščanje varovanja, a se je izkazalo, da je v njem vendarle nekaj klinov, vanj pa sede tudi zelen "frend". Plezanje v lijaku je bilo primerno oceni, k težavnost pa je pripomoglo še žgoče sonce. Na koncu sva se oba prosto prebila skozi lijak. Naprej ga je plezal Matic, jaz pa kot drugi.
Za spust po vrvi se nisva odločila za klasično varianto po Agi, temveč za drugo, navrtano smer, ki je bila bistveno bližje in nama je prihranila kar nekaj časa (točnega imena smeri ne vem) – tega pa sva zaradi bližajočega se poslabšanja vremena potrebovala čim več. Ravno ko sva se spustila na trdna tla, so z neba začele padati prve kaplje, ki so se hitro spremenile v pravi naliv. Zatekla sva se v bivak, kjer sva nekaj časa počakala in iskala pravo vremensko okno med nevihtami za sestop do avta. Na koncu sva ugotovila, da se nama je vse srečno izšlo, in da sva tisti dan imela kar nekaj sreče.
