Ker je bila nedelja dan za zidanje, smo se šli v soboto skupaj s črnuško navezo (Gašper, Petra) malo lagane romantike v dolino Glinščice (Val Rosandra). Z avtoceste odviješ pri Kozini, čez mejo in levo spust do vasi Botač. Od parkirnega prostora se začne sprehajalna pot ob res slikoviti sotestki rečice Dolinščica. Na koncu doline pred slapom zaviješ desno gor in si pri (manjši votlini) vstopu v navrtano smer Spigolo Verde (IV/II-II, 140), ki te po razu pripelje na Cima Comici. Ja, tu je veliko časa previsel legendarni Emilio Comici (1901-1940). Smer za lahkotno pomladansko vplezavanje, z lepim detajlom, ki zelo spominja na tisto štirico v S razu Male Mojstrovke, le da je ta za odtenek težja. Ker je bilo lepega kmalu konec, smo se šli urit še v čudovite platke v sektorju Formai (pet 60-70m smeri lažje težavnosti) ob cerkvici sv. Marije na Pečeh, ki zelo spominjajo na plate v Novi centralni v Veliki Babi. Če ti še to ni dovolj, se lahko naplezaš v številnih po dolini razstresenih plezališčih v odličnem ambientu, ali pa odviješ na številne male plaže ob rečici in se predaš soncu, kontemplaciji ali čemu drugemu :).

Čujte ljudeki!!!!!

Imamo jo! Prvo ŽelezniCARKO letošnjega leta!!!!!!! plosk, plosk, plosk, plosk...

Naša in vaša Ciganka je premočno zmagala z 8 proti 2. Kaj bosta na to rekla Željo in prva dama je še neznanka :).

Ciga, končno si legalno prišla do železa. Majhnega sicer, a toliko bolj vrednega :-)

Čestitamo in pozdravljamo! plosk, plosk, plosk, plosk, plosk...

Klinček ti podelimo na ferajnu :-)

V soboto pozno popoldan smo ogledovali proti Mali Rinki in poskušali “brati” njene razmere v steni. Ampak če se ne proba, se ne ve, ali kako že? :) Tako sva se včeraj (nedeljo) z Žiletom že kar zgodaj zjutraj podala proti smeri, z željo, da bi imela čim lažji dostop, v primeru da bi bil sneg pomrznjen. Žal ne … Sneg na dostopu je precej mehek in suh, tako da se nama je udiralo, kljub že narejenim stopinjam. Od turskega žleba in do vstopa Igličeve pa sva si še sama zgazila. 

Do previsa sva šla nenavezana, ker so bile razmere super, pa tudi naprej je celotna smer kar dobro narejena, z izjemo raztežaja, ko prideš do kamina in sam kamin, kjer sva se en malček gvozdila :). 

Zgornja plata ni popolnoma zalita, je pa veliko zaplat snega/ledu in se da dobro pikat. Izstop pa je imel nepredelan sneg.

Bilo je fino, na prvi pomladni dan :)

Ko so naju družinske obveznosti prikrajšale za skupno turo, sva po sobotnih kačah in špalirjih na družinski veselici v nedeljo dupedan zakurblala mašino in se zapeljala v Vipavo. Prvo damo sem odpeljal v Steber in jo popeljal v svet večraztežajnega plezanja. Kompatna skalnata lojtrica naju je ob spremljavi sončnega vremena pripeljala na vrh Gradiške ture. Poznemu štartu se imava zahvaliti, da v smeri ni bilo standardne gužve. Bilo je super. Pašta in pivo Na plac sta pa še vedno zmagovalna kombinacija.