Kaj se dogaja

V četrtek smo se Primož,Ciganka, Kaja in js napokali v avto in oddirkali na Vršič mal plezat. Ker so vsi navijali za sonce in kratke rokave, jaz pač ne, smo se odpravili v JV steno NŠG. Primož in Kaja sta se namenila v Jeseniško, vtisi pa so: začela sva v Rumeni diagonali, nadaljevala po Uroševi grapi, ter se nenavezana sprehodila, kjer se nisem lih najbolš zmenla sama s sabo, kako nest štrik, da se ti pri vstopu v smer prav profesionalno ne zavozla. Prvi cug se mi je, zdel kar izpostavljen, kar mi je bilo všeč, hkrati sm se pa ves čas spraševala, kakšen bo tisti detajl V+ v naslednjem cugu. Izkazalo se je, da ga je bilo konec še preden se je zares začel :) Na grebenu je bilo malo gneče,…

Udeležil sem se tradicionalnega Posavskega Pakleniškega tabora, v organizaciji Posavskega alpinističnega kluba. Bilo je veselo, predvsem se je veliko plezalo. Sam sem plezal Klin 6c 350m, in levo Tržiško 6a+, 120m (plezalec Bojan PAK),  Capitan Pelinkovac 260m, 6c (soplezalka Stanka), Stanka pa še z različnimi soplezalci Bračno smer, Juho … Slike so iz smeri Klin.  

Z Matevžem sva si za praznik zamislila nekaj kratkega, brez mokrih kaminov in nohtanja, nekaj tako res prijetnega. Padla je za ta letni čas dokaj nenavadna odločitev, Begunjščica. In odločitev je bila več kot prava. Najprej sva splezala Šentansko, v kateri zajeda in plata v zadnjem cugu naredita lep vtis o smeri, pa tud čez skalo se ni za pritoževat. Ker sva bla dost hitra sva se odločila, da splezava še eno. Skice nisva mela, zato sva šla dostopat pod eno smer, vedla sva, da naj bi bla Kiklop ali Spominčica. No, na koncu se je izkazalo, da sva plezala slednjo. Ampak meni je bla tako lepa (kljub temu, da o petkah ni v smeri ne duha ne sluha- se vidi, da sta mela Reljata prste vmes), da sm…

V soboto so se zvezde končno poklapale in jutro naju je s Slavcem našlo že visoko v dolini Bele. Pod steno še gneče ni bilo, se je pa naveza zapodila v Akademsko, druga pa iskala Centralno. Midva sva imela bolj skromne cilje, zato sva se navezala pod klasiko Geršak-Grčar. O njej je bilo že vse povedano, a naj vseeno naštejem par značilnost. Odlična skala, vzorna izpostavljenost in lepa plezarija z zanimivimi detajli, predvsem velja omeniti res lepe plate. Klinov je kar nekaj, prav pridejo metulji, štanti so pa narejeni. Skratka, uživancija, prav primerna za uvod v sezono.  

V sredo zjutraj sva bila s Slatkim del skupine pol ducata Železničarjev, ki smo se odpravili na Vršič. Midva sva dostopila pod severno steno NŠG in se odpravila v Albinco. Smer nama je postregla z raznoliko kvaliteto skale in vlažnim detajlom.               Po uspešnem vplezavanju v NŠG, sva se v petek zjutraj zakadila še malo naprej pod Veliko Mojstrovko v Kovinarsko smer. Previsni vstop v vstopni kamin je poskrbel za jutranjo rekreacijo. V drugem delu smeri pa naju je pričakala lepa plezarija v drzno izpostavljenih platah, za katero sva si želela, da bi trajala dlje. Za konec naju je čakala še dolga razgledna prečka po polici do izstopnega žleba, ki naju je pripeljal na rob…

Z Gresom sva prejšni teden v sredo plezala zgoraj omenjeno smer. Oba se strinjava da je vrhunska. V to kategorijo spada zaradi odlične skale, ki je bila narejena tako da lahko daješ not frende pa tricame lih na vsak meter. Plezarija pa tudi po samih dobrih grifih v strmem klancu. Tako strmem da če ti v drugem raztežaju pade komplet, prileti direkt pod steno. Na koncu tega raztežaja prideš na gredo, ki te pripelje pod previs, skupen s Trmastimi kamini. Tuki se nama je šu en gams splašit in se spotaknt ob najin štrik. Sprožu je plaz kamenja v Gresovi smeri, k sreči pa je vse letelo, kot komplet, direkt v poden. V nadaljevanju nisva srečala nobenega gamsa več. Po sestopu sem se še enkrat…

Ojla, Nekaj dni sva se z Stanli mudila v Paklenici. Bilo je  vroče, zato sva se bolj držala krajših smeri v kanionu. Plezala sva uživaške smeri.     Kava kod Dinka 6b+125m Karamara sweet temptations 6a+110 m Gospodari kiše 6a+120 m Dreaming the lost friends 6a+100m Flex & Rex 5a+120 m   PS Nisem vedel, da Dinko nima več onega carskega zlatega prinašalca, počiva tam med zvezdicami :( Lep pozdrav!

Danes zarana sem grizel kolena proti Kokrskemu sedlu, da sem nabral še nekaj višincev pred soboto :) in spotoma splezal še smer WC rampa (IV/III), ki jo ugledaš takoj, ko steza pride ven iz gozda. Spodaj je kar dobra plezarija, potem pa trave mešajo štrene in na vrhu sem bil jako radosten, da se je vse srečno izteklo :). Nadaljeval sem proti Grintovcu in skrenil proti Dolcem. Potem sem ugledal ostenje Kočen in se odločil pobliže pogledati po koliko so jabolka :). Zagnal sem se po enih rampah levo-desno, skala pa...hja, tudi že po boljši smo kozlali, haha, a je bilo k sreči tega pečevja le enih 100 m. Težave skromne, le tu in tam se malce dotakne IV, sicer pa III. Čakal me je še sestop in…