Kaj se dogaja

Severni raz Košutnikovega turna na avstrijski strani Košute sem našel slučajno zjutraj ped turo. Izkazalo se je, da gre za odlično najdbo z odlično skalo. Opis najdeš TU! Splezala sva ga s Špelo in se zelo zabavala. Smer je sicer nabita in navrtana.   Dodajam nekaj nasvetov za lažjo izvedbo:   Dostop: - Iz avstrijske strani: Čez Ljubelj in skozi center Borovelj (Ferlach) ter nazaj proti JV v smer vasi Sele. Gorska cesta se odcepi šele na ravnini tam je tudi tabla,ki pove, da bo potrebno plačati 4 eur. Po asfaltu in makadamu do konca ceste pri koči Koschutahaus. Parkiraš in plačaš 4eur v koči.   Po planinski poti proti Košutnikovemu turnu. Ko se preko melišč…

Med vožjo v Dolomite mi je padla ideja, da bi bilo fino iti plezat za cel vikend v Dolgi Hrbet in Dalenjc je kaj hitro pokimal z glavo, ko sem ga "povabila", če bi šel. Za vikend maraton je bil prvi plan splezati kar tri smeri v Hrbtu, ampak ker so fantje tako zelo pridni in so vsak dan v novih prostorih, sva si za petek izbrala nekaj lažjega in krajšega (Grintavčev steber), da ni bilo potrebno vstajti ob 3h ponoči. :)  In sva šla ... petek dopoldan od avta, s težjimi ruzaki do Češke koče, naprej le s plezalno opremo do G. Stebra, nato sestop do Češke koče, kjer sva si zopet oprtala težji ruzak na rame in pot pod noge do Ledin. Vročina in sopara, ki ob 18h popoldan ni nič kaj…

V soboto sva z Boštom plezala omenjeno smer. Na dostopu sva zmotla prehranjevalne navade lokalne kače. Beri miš je bila že na dobri poti v kačo. Smer navdušuje z lepimi zajedami, zračno prečko in odlično skalo. Poke kar kličejo po frendih in če malo ne popaziš hitro zmečeš vse not :). Na vrhu sva stala po dobrih 5 urah.

Letos se nas je preko 40 članov AO Želežničar odpravilo v prelepe Dolomite. Prva skupina je bila v kampu Sass Dlacija v soboto 4. Julija. Kamp  se nahaja nekako med Corvaro in Cortino in je zato zelo primeren za različna izhodišča v več smeri. Vreme nam je odlično služilo. Le v sredo smo preganjali sive nevihtne črne oblake z ferajnovskim druženjem in veseljačenjem. Glavna kuharja Luka in Ščuka sta nas razveselila z odlično pripravo mesa in zelenjave na žaru, seveda vse dobro zalito z pivom in domačimi alkoholnimi recepturami naših članov. Plezali smo veliko. Vozili smo se v različne smeri oddaljenih krasnih vrhov prelaza Falzarego, Sella … Tako smo se v nedeljo Načelnik, Stanka in Jirži…

Ko sem prišel z Dolomitov, se mi čas nekak še ni zdel zrel za počitek, zato sem poklical Boštjana, če bi šel malo frikat. Pa je rekel, da bi šel raje v hribe. In sva šla. Ker sva si želela izogniti se gneči, sva prespala v Vratih. Verjetno je bil tudi dober spanec kriv, da sva plezala hitro in tekoče (no dvakrat sva tudi malo zgrešila, pa potem našla) in tako sva po sedmih urah plezanja že stala na vrhu stene.   

Z Mihom sva se že v torek dogovorila, da greva v soboto neki plezat, ostalo je blo v zraku. V četrtek sem malce polistal vodniček, upošteval spremljevalne dejavnike in izbira je padla na Mansardo. Na začetku rahli dvomi, a večletna želja je prevladala. V soboto je tako bil dan D.    Rahlo zaspanost sva pregnala na dostopu, ki nama je šel odlično od nog. Obličje stene je bilo tako vedno bližje in srce je bilo hitreje, besede pa je na trenutke zamenjal molk. Sledil je ogled namišljene linije in lahkoten tempo do vstopa. Sledilo je presenečenje v obliki mokrega vstopnega kamina, ki ga je žreb dodelil Mihu. Z vstopom se je film zavrtel. Raztežaji so si sledili in kljub trudu, ki so ga od naju…

Napoved je bla vroča, tako da sva si bli s Petro enotni, da greva pogledat v severno steno MM, smer Bilijard. Ko sva bili pod smerjo men ni blo čist jasno, al se gre res tam al ne. Začetek je res strm, skala dobra, previs je bil pa meni osebno zelo zanimiv.. :D V celi smeri sva najdli samo en klin-nad previsom, štanti naj bi bli nabiti, ampak jih najine oči niso zaznale. Js sm iz smeri vlekla take velike kamne, Ciganka pa je drobila stope :D smer je drgač zlu lepa in konkretnu strma. Sledil je še res obupn sestop po orng podrtiji in gasa domu. Fajn je blu :D   

V petek sva se s Primožem odpravila na Vršič. Imela sva kar tri smeri na izbiro, ki bi si jih želela preplezati. Ker je na prelazu kar dobro pihal veter, sva se odločala ali ostati na južni strani ali jo mahniti na severno stran. Odločitev je padla, da greva vsaj pogledat, kako močno piha na severni starni. Vročine ni bilo, pod smerjo Smer po zajedi pa niti ne prehladno in tako sva se kar ustavila in navezala na štrik. Sama smer ima ponuditi res super skalo, predvsem tam, kjer so petice, v kaminu pa se skala ne more ravno pretirano pohvaliti. Na samem štartu in še cel prvi cug naju je dodobra zanohtalo - v petek toplega poletja še ni bilo :) Imela sva svoj "mir", saj smo bile v celi steni…