Pravijo da gre v tretje rado? Ja gre. No, to je že moj tretji poskus v Vzhodni v Mali Rinki. Dvakrat me je že zavrnilo vreme, tokrat pa je koliko toliko zdržalo. 

V nedeljo se s Klaro zjutraj zapeljeva do Kamniške Bistrice. Čakaj kaj..?? Ja do Kamniške. Pravzaprav do Jermance. Malo si podaljšava dostop, ma ja saj je kondicijska, to bo šlo. Malo še drži 'aklimatizacija' od Dolomitiv. Zjutraj  v prijetnem soncu hodiva proti Kamniškemu sedlu, kjer se pri Pastircih začnejo kopičiti oblaki. Hja spomini na poizpitno turo. Tokrat vsaj ni tako pihalo. 

Po sedlu se spustiva do Okrešlja kjer zavijeva na lovsko pot, ki vodi pod ostenjem Turske gore in preči melišča proti žlebu. Pri prvih skobah v žlebu se opremiva in 'potehničariva' prvih nekaj metrov po zajlah. Če se ne motim je spodaj možnih več variant. Po lažjem delu nadaljujeva po razu v markanten kot ki se ga že vidi iz Okrešlja. V votlino in ven, kjer naju ujamejo oblaki polni vode. Že prej je bilo mokro zdaj pa še bolj. Tobogan. Iz vrha tega markantnega kota naju spremljajo kaplice, ki do vrha močijo smer. Platka v votlini je superfejst mokra ampak so šalce tako da np. Hop čez in sva že v lažjem vršnem terennu. Zadnji iztopni cugi po tistem naloženem kamenju niso nič prijetni, zato pa je sendvič in jabolka na vrhu toliko bolj:). Malo sva pozna zato kar pičima do žleba potem pa na Tursko in skozi Kotliče do Kamniškega sedla in nazaj do avta. 

Smer je fajn nabita, lahka za orientacijo, edino pri raztežaju ki vodi iz prve votline je treba paziti, da te naslednji štant direktno pod zaporo ne zavede po kotu, ampak se pleza desno čez plošče. 

Lepa smer. Razčlembe so idealne za pozimi, kar se vidi po z derezami markirani skali.