S Klemzijem sva lezla Zajedo Brane. Na dostopu sva opazovala ples oblakov nad Kamniškim sedlom. Na vstopu so ti oblaki priplesali bližje in naju pohodili, tako, da je bilo težavno najti vstop.Plezala sva izmenično. Na srečo sem ta lep cug dobil jaz :D Začela sva v megli, vendar sva hitro napredovala in izplezala nad njimi. Oba sva bila presenečena nad lepoto smeri in kvaliteto skale. Vsa roba pa je že tudi not, vedno pa pride prav kakšen frend ali jeba. Najlepša je bila prečka po glavni zajedi, ki poteka pod previsi. Prijemi se ti kar prikazujejo pred tabo in plezanje je zelo tekoče. Škoda, da ga je samo en raztežaj. Na vrhu smeri se razveževa in nadaljujeva po Šiji na vrh. Ob lahkotnem plezanju v soju zahajajočega sonca prilezeva do vrha, kjer naju veter nažene v dolino.