04 julij 2022, 18: 59

Centralna smer - Zelo Lepo Špičje Izpostavljeno

Napisal

Greben devetih vrhov med dolino Sedmerih jezer ter Spodnjo Trento se bohotno razprostira med mogočnim Vodnikovim Vršacem nad Prehodavci, čez Veliko Špičje, Vrh Labrje, Plaski Vogel vse do planine Za skalo. Prijaznejša južna pobočja, skozi katera je speljana planinska pot, nudi v kombinaciji z modrino Triglaskih jezer prizor, ki vskega za nekaj časa ustavi. Vrtoglava severna pobočja bohinjsko-trentarskega grebena, zanimivejša za plezalce ter tiste, ki se želijo umakniti vrvežu ljudi v prej opisani dolini, pa so dostopna iz Spodnje Trente. Pod ostenje vodi položna stezica iz vasi Na Skali. Najprej sledi cesti, ki vmes išče bližnjice skozi gozd. Med potjo se drevesa razredčijo in vodijo čez jase, kjer se na desni se odprejo pogledi razbitih ostenj Kuka, Travnika, Plaskega Vogla, do grebena na koncu doline po kateremu poteka smer katero so leta 1913 Tuma, Komac in Kavs preplezali, da so pristopili na ta greben. Na koncu doline je jasa, ki se imenuje Ravni dol. Mimo teče potok, ki pa je zaradi slabe zime suh. Šele nekaj višinskih metrov po potoku višje teče voda, ki se topi od snega ki vztraja na snežičih pod steno.  Smer, ki sva se jo z Barbaro odločila preplezati, gre po centralnem stebru v vpadnici glavnega vrha Velikega Špičja. Lepo opevana vršna zajeda se že vidi od daleč, ki te z belo skalo vabi da jo spoznaš od bližje.

Smer je opisana v Miheliču, midva pa sva se držala skici in opisu Prleta iz knjige Moje gore. Smer je na začetku trentarska. Prvih pet raztežajev iščeš najlažje prehode iz vrha rušnate glave v ovinku proti levi na raz stebra. Tam sva se navezala. Po stebru hodiš oziroma poplezavaš iskajoč najlažje prehode. Naletiš na prvo težavnejše mesto. Črno-rumen previs kateri premore dva klina. Barva tukaj da slab občutek za kvaliteto skale, kateri se izniči ko zaplezaš vanj.  Preplezaš ga v razkoraku, nato pa obideš po levi. Ključni oprimki držijo. Slediš razu in se mu enkrat umakneš v desni bok. Po enem raztežaju prečiš nazaj, a se mu spet umakneš levo po gruščnati polici. Tukaj se začne najlepši del. Za uvod je prehod desno gor, ki te prepelje do tiste zajede, ki te vabi odkar si jo zagledal. Zdaj se prava plezalna uživancija šele začne. Cca 70m pokončne zajede, ki jo splezaš v dveh raztežajih. Med gibanjem se ti oprimki kar ponujajo ti pa jih z veseljem grabiš. Ko zajede ekspresno hitro zmanjka, po vseh štirih prrečiš po polici v levo (to je tam kjer vsi soplezalca v rit slikarijo ;) ) do okna. Tam si vzami čas in se malo razglej kaj je narava z leti ustvarila. Na vrhu smeri te čaka najtežja odločitev. V katero tran naj se obrnem, da pojem sendvič? Priporočam, da vsake tri grižljaja obrneš stran neba (imej dosti velik sendvič da bo teh čim več). Pogled ti seže do Krna, Kanina, Montaža, Avstrijskih hribov... greben od Črne prsti do Bogatina, Jalovec ter seveda prej opevana dolina Triglavskih jezer. Tista modra barva zgleda ćisto drugače od zgoraj. 

Po grebenu sva nadaljevala po planinski poti proti Prehodavcem. Zavila sva levo dol in sestopila po Tumovi smeri nazaj v Ravni dol in do avta. 

 

p.s.: Izgubila sva rumenega frenda BD C4 #2 z vponko. Poštenega najditelja čakajo večje količine napitka po lastni izbiri O3O-396-63O

Nazadnje urejano na 04 julij 2022, 20: 34

1 komentar

Prijavite se za komentiranje
© 2024 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani dpoint.si