Kruha sem nažical, da bi z mano splezal turo za starejšega pripravnika. In ker je spodobne smeri, ki sem jih imel nagledane, v preteklosti že plezal, je predlagal Skalaško z Ladjo (V+/IV, 1000m) v severni triglavski steni. Presenečenja mi sicer ni uspelo skriti, ker pa me je smer po tihem že nekaj časa mikala, sem predlog sprejel.

3.7. sva se ob 5h pripeljala v Vrata, kjer je bilo že živahno kot sredi dneva. Napokala sva nahrbtnike in v Kruhovem prijetnem tempu tipa »blitzkrieg« dostopila do Stene. Na najino srečo se je večina pohodnikov podala po markiranih poteh, nekaj alpinističnih navez pa v Kratko nemško, visoko nad nama v Skalaški je bila le trojna naveza, ki je po Gorenjskem turncu napadla Čopov steber.

Ko sva se približevala vstopu, sem si ogledoval smer, videl sem vse pomembne točke: začetek, oba turnca, prečko, Ladjo… Ko pa prideš pod smer, se ti odpre široka skala in spomniš se, zakaj si Stena zasluži veliko začetnico in zakaj so o njej pisali knjige.

Začetni raztežaj ali dva dvojk sva splezala nenavezana do prvega raztežaja štirice, ki sem ga dobil jaz. Ob relativno zgodnji uri sem bil v njem nekam lesen, na koncu sem štantal v lažjem svetu trojke malo prej, kot bi bilo treba, je pa Kruh to nadoknadil z dolgim cugom, vključujoč prvo petico. Nato je plezarija stekla in po približno dveh urah izmeničnega plezanja sva prispela pod Hlebec, od koder sva prečko potegnila na »štajerca« do Skalaškega turnca. Še dva raztežaja plezanja, nato pa sva se razvezala in po treh urah in pol od vstopa v smer na hitro pomalicala na Gorenjskem turncu. Sledil je kamin z oceno IV, ki sem ga spet dobil jaz. Včasih se je očitno plezalo bolj znotraj kamina, o čemer pričajo stari klini z rinkami, jaz pa sem se raztežaja lotil malo po desni, kjer tudi najdeš kline, nato pa prestopil čez kamin v izstopne plošče na levi. Še dva dolga raztežaja do konca vrvi in stala sva pod detajlom Ladje. Tega je dobil Kruh in mojstrsko poplezal čez res lepo skalo z dobrimi oprimki in majhnimi stopi. Možnosti varovanja v detajlu so odlične, klinov je veliko. Nato pa še raztežaj trojke, v katerem me je iz neposredne bližine preganjal izgubljeni gams. Za zaključno dvojko sva se razvezala in po sedmih urah in pol izplezala na vrh smeri.

Sestopila sva po Kugyjevi polici in čez Prag. Sestop so zaznamovali pripekajoče sonce, vročina in obilica Čehov. Zvečer so mediji objavili, da je bil Triglav ta dan še posebej oblegan. No, v smeri sva bila tako rekoč sama, kar je dalo izkušnji še poseben čar.

Pri avtu mi je Domen čestital za opravljeno izpitno turo. Dogodek sva zapila z obilico brezalkoholne pijače ob pici, kar pa ledvic še ni prepričalo, da bi dale kaj od sebe.