Za vikend sem se udeležil tabora v Trenti, ki ga je organizirala Komisija za alpinizem. V petek smo se zbrali v apartmaju v Trenti, ki je bil za čas trajanja tabora naš dom. Naveze in plani za čez vikend se kar hitro ustvarijo. S soplezalko Tjašo Kolar (AK Črna) sva se odločila, da greva v Pelc nad Klonicami, po trentarsko Pinja. Po vzhodni steni se do vrha vije več smeri. Izbrala sva si Čašo opojnosti (V/IV, 400m), ki poteka v levem delu. Trojna naveza udeležencev tabora pa je izbrala Zajedo v steni (VI-/V).
Najna smer začne na vrhu trikotnega melišča in išče naravne prehode skozi sprane plošče, kamine in na zgornji polovici še skozi zajedo, ki traja do vrha. Zaradi naravnih prehodov orientacija ni zahtevna, le v prvem raztežaju te skica vodi levo gor, moraš pa iti proti desni čez previs, kjer je edino logično nadaljevanje. V smeri je skala dobra, premično varovanje se da lepo nameščati, klini pa tudi vedno najdejo poko. V smeri sva pustila 4, od tega 3 na sidriščih. Za ta dan je bilo vreme napovedano oblačno. Nekoga bi to odvrnilo, nama pa je nizka oblačnost ponudila pravljične razglede na morje oblakov, iz katerega se dvigajo samotni otoki okoliških vršacev. Sestop je sledil po grebenu iz Srednjega Pelca na vrh. Prečenje Pelcev je še kar veliko plezano. Zdaj sem videl zakaj. Ta del grebena ponuja zračno plezanje po ostrem grebenu v odlični skali. Predvidevam, da je tudi tisti del, ki ga nisva plezala odličen. Iz vrha sva sestopila po Z grebenu (II-III) dol. Za ta del velja isto kot za prej omenjenega. Celo nekaj sidrišč je že not in pripravljenih za spust na težavnejših mestih.
V nedeljo sva se namenila v Mlinarico v Levšarjevo peč. Prvotne sva na dostopu opustila, saj sva se nepričakovano znašla med reševalno akcijo GRS. Na bližnje trave je strmoglavil padalec in se poškodoval (če to bere upam, da je vse ok). Za backup sva izbrala lažjo Ribino smer, vendar sva po dveh raztežajih obračala, saj po tem dogodku glava ni bila 'na mestu'.
V ponedeljek sva raziskovala nad planino Zapotok. Plezala sva smer Likar.Markič (IV+/IV, 200m) v Zapotoškem vrhu. Tej smeri se dela krivica, da ni objavljena v Miheliču. Dobro opremljena klasika v odlični skali, ki se v levem delu po lepih naravnih prehodih vije na vrh.
Na sestopu srečava Francija Horvata - Frenka iz Celja, ki sva ga prehitela že na dostopu. V prijetnem pogovoru o alpinizmu in hribih skupaj sestopimo do parkirišča in se odpeljemo domov.
