Trije železničarji smo se že v petek zvečer odpravili na Ledine kjer je potekal alpinistični tabor Nejca Zaplotnika. Večer se je v prijetni družbi in klepetu kar zavlekel. Od preigravanju misli kaj bi mi plezali, smo se odločili za smer Kaprica V-/III-IV, 350m, katero sta 97' splezala zakonca Relja. Seveda je bilo prvo vprašanje od nadobudnih Kranjčanov, če je navrtana :P.

V soboto je bilo napovedano lepo vreme, zato ni bilo potrebe po hitenju in zgodnjem vstajanju. Po eni uri smo pod smerjo, na levem delu Koroške rinke opazimo navezo treh, pod Belim pajčolanom pa še navezo dveh. Z Lizo si razdelive smer na pol, nadobudni tečajnik Bojan pa pridno za nama. Začne Liza in po podrti, razbiti steni napreduje do polovice smeri. Na vstopu smo pustili klin. Potem štafeto preda meni. Detajl je res podrt, doneče luske pa niso zaupanja vredne, pa še gams je nagajivo pogledoval proti meni in me bombardiral s kamenjem. Tu zelo prav pridejo frendi vseh velikosti. V naslednjem raztežaju sta ostala še dva klina. Vmes mi je helikopter v sosednji smeri nagnal strah v kosti. Upam da ni bilo kaj hujšega.

O smeri pa...Orientacija ni težka, pač se držiš raza, slediš opisu, iščeš prehode, sama smer pa nas ni navdušila. Res je podrta in zahteva visoko koncentracijo tudi v lažjih delih. Po dobrih 6ih urah stojimo na vrhu, utrujeni a veseli.  Čaka nas samo še zahteven sestop po zavarovani poti iz Koroške rinke. Po 10ih urah smo nazaj na Ledinah. Tam se nam pridruži še druga železničarska naveza (David, Vid, Tine), ki je plezala bojda pravo smer, ampak v napačni steni. Važne so zgodbe, al kako že.

David ostane z nami, ostala dva pa v dolino. Večer se je seveda spet zavlekel. Naslednji dan pa smo se zaradi večernih tekočih zadev, logistike, in nestanovitnega vremena soglasno odločili, da gremo raje malce frikat v Preddvor, na kavo in domov. Hvala AO Kranj za vabilo in soudeležencem za super vikend.